V Banja Luki so s serijo dogodkov pod sloganom "Republika srbska mati junakov" obeležili dan Republike srbske. Osrednja proslava v prestolnici te entitete Bosne in Hercegovine je vključevala prisotnost visokih uradnikov, med katerimi je bila tudi uradna delegacija iz Srbije. Dogodek, ki ga srbske oblasti v Bosni in Hercegovini praznujejo 9. januarja, ostaja eden najbolj spornih političnih mejnikov v regiji. Uradne slovesnosti so se udeležili številni predstavniki političnega vrha Republike srbske in sosednje Srbije, kar dodatno poudarja tesne vezi med Beogradom in Banja Luko. Kljub prazničnemu vzdušju v mestu pa praznovanje poteka v senci odločitev ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine, ki je praznik v preteklosti razglasilo za neustavnega, saj diskriminira nesrbsko prebivalstvo v entiteti. Varnostne razmere v mestu so bile med manifestacijami poostrene, vendar so dogodki minili brez večjih incidentov. Politični analitiki opozarjajo, da tovrstne proslave še naprej poglabljajo etnične in politične razkole znotraj države, hkrati pa predstavljajo izziv za mednarodno skupnost, ki bdi nad spoštovanjem daytonskega mirovnega sporazuma.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v javnem nagovoru pohvalil delo srbskih komunalnih služb pri odstranjevanju snega in zatrdil, da so te pri svojem delu hitrejše od služb v svetovnih prestolnicah, kot so New York, Washington in Berlin. Vučić je poudaril, da se sneg v Srbiji očisti bistveno hitreje in prej kot v omenjenih ameriških in nemških mestih, s čimer je želel izpostaviti operativno sposobnost domače infrastrukture v zimskih razmerah. Izjave predsednika prihajajo v času, ko se Srbija spopada z zimskimi vremenskimi razmerami, Vučić pa jih je uporabil za utrjevanje nacionalne samozavesti glede javnih storitev. Primerjava z New Yorkom je še posebej zanimiva glede na njegove nedavne diplomatske dejavnosti v tem mestu, kjer se je septembra mudil na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. Čeprav so njegove trditve namenjene predvsem domači javnosti, odražajo širši trend Vučićeve retorike, ki temelji na primerjavi srbskih dosežkov z najrazvitejšimi državami Zahoda.

Podpredsednik hrvaške vlade in vidni član stranke HDZ Branko Bačić je ostro kritiziral predsednika opozicijske stranke SDP Sinišo Hajdaša Dončića zaradi očitkov o domnevno spornih pogojih pri imenovanju sodnikov. Spor se je razplamtel, ko je Hajdaš Dončić izjavo premierja Andreja Plenkovića o vezanem imenovanju predsednika vrhovnega sodišča in treh sodnikov ustavnega sodišča označil za skandalozno in nerazumno. Bačić je v odzivu na družbenih omreži opozicijo obtožil dvoličnosti, saj naj bi SDP leta 2017 uporabila identično taktiko pogojevanja pri izbiri ustavnih sodnikov. HDZ trdi, da SDP namerno pozablja na lastne pretekle politične manevre, medtem ko poskuša sedanjo vladno strategijo prikazati kot spodkopavanje pravosodnega sistema. Bačić je Hajdaša Dončića označil za "šampiona hinavščine" in poudaril, da so dvojna merila največja težava največje opozicijske stranke. Po mnenju vladajoče koalicije gre pri predlaganem postopku za zagotavljanje stabilnosti ključnih pravosodnih institucij, ne pa za politično izsiljevanje. Napetosti med vodilnima strankama dodatno obremenjujejo hrvaški politični prostor v času, ko se SDP spopada tudi z notranjimi odhodi članov, kar slabi njeno pozicijo pred prihajajočimi institucionalnimi odločitvami. Razprava o imenovanju sodnikov ostaja osrednja točka političnega obračunavanja, ki razkriva globoko nezaupanje med vlado Andreja Plenkovića in levo-sredinsko opozicijo.

Tožilstvo za organizirani kriminal zahteva tri leta zapora za ministra za kulturo Nikolo Selakovića zaradi zlorabe uradnega položaja in ponarejanja uradnih dokumentov v aferi "Generalštab". Prav tako zahteva dve leti in pol zapora za vršilko dolžnosti sekretarja Ministrstva za kulturo Slavico Jelačo ter zaporno kazen tudi za vršilca dolžnosti direktorja Republiškega zavoda Gorana Vasića. Selaković naj bi po začetku postopka tožilstvo obtoževal, da deluje po nalogu neimenovanih centrov moči. Sojenje je predvideno za 4. februar.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je pozval Hrvaško in Srbijo k normalizaciji medsebojnih odnosov, pri čemer je kot zgled sodelovanja izpostavil politično delovanje Hrvatov in Srbov v Bosni in Hercegovini. Po njegovih besedah sta se oba naroda v sosednji državi povezala zaradi zaščite lastnih interesov in skupnega upora proti domnevnim poskusom bošnjačke nadvlade. Dodik verjame, da bi morali Zagreb in Beograd slediti temu vzorcu pragmatičnega sodelovanja, ki bi po njegovem mnenju stabiliziral regijo. Srbski član predsedstva oziroma voditelj bosanskih Srbov je v svojih izjavah poudaril, da so skupni interesi tisti, ki so v Bosni in Hercegovini premostili zgodovinske razlike med obema narodoma. Takšen pristop vidi kot edino realno pot za izboljšanje diplomatskih in gospodarskih vezi med matičnima državama. Njegove izjave prihajajo v času, ko so odnosi med Hrvaško in Srbijo pogosto obremenjeni s preteklostjo, Dodik pa s tem predlogom poskuša uveljaviti model iz Bosne in Hercegovine kot širšo regionalno strategijo.

Poglavar Srbske pravoslavne cerkve (SPC), patriarh Porfirij, je v svoji božični poslanici vernikom in srbski javnosti poudaril nujnost narodne enotnosti in miru. Izpostavil je, da so notranjepolitične napetosti v državi privedle do globoke družbene razdeljenosti, kar predstavlja resen izziv za prihodnost naroda. V luči praznika, ki simbolizira mir in medsebojno spoštovanje, je patriarh vernike pozval, naj drug drugemu ponudijo roko in si prizadevajo za preseganje ideoloških ter političnih razhajanj. Patriarhova sporočila prihajajo v času, ko se srbska družba sooča z različnimi pritiski in notranjimi trenji, ki vplivajo na stabilnost države. Voditelj cerkve je poudaril duhovni pomen božiča kot priložnosti za preobrazbo in iskanje skupne poti v duhu krščanskih vrednot. Njegov poziv k spravi odmeva kot poskus pomiritve duhov v obdobju povečanih družbenih trenj, pri čemer cerkev nastopa kot posrednik miru in moralna avtoriteta v javnem prostoru.