Administracija Združenih držav Amerike in predstavniki venezuelske vlade so začeli pogovore o znatnem povečanju dobav venezuelske nafte na ameriški trg. Po navedbah tiskovne agencije Reuters bi lahko do povečanja prišlo s preusmeritvijo naftnih količin, ki so bile prvotno namenjene Kitajski. Venezuela ima trenutno na tankerjih pripravljenih več milijonov sodčkov nafte, kar bi lahko hitro vplivalo na svetovne trge. Ameriški notranji minister Doug Burgum je ob tem izpostavil, da bi bila krepitev uvoza iz Venezuele koristna za zagotavljanje varnosti delovnih mest v ZDA. Pogovori nakazujejo na morebitno otoplitev odnosov med državama, ki so bili v preteklosti zaznamovani s sankcijami in diplomatskimi napetostmi. Glavni cilj ameriške strani je stabilizacija cen energentov in zmanjšanje odvisnosti od drugih strateških tekmecev. Venezuelska stran v pogajanjih vidi priložnost za oživitev svojega naftnega sektorja, ki ga je v zadnjem desetletju prizadelo pomanjkanje naložb in mednarodna izolacija. Morebitni dogovor bi pomenil velik premik v energetski politiki zahodne poloble, saj bi se Caracas ponovno močneje navezal na ameriško rafinerijsko infrastrukturo, ki je prilagojena prav težki venezuelski nafti.

Venezuelska centralna banka je v zgodnjih letih vladavine predsednika Nicolása Madura v Švico prepeljala približno 113 ton zlata, katerega vrednost je ocenjena na 5,20 milijarde ameriških dolarjev. Podatki švicarske carinske službe razkrivajo, da so te pošiljke, ki so v švicarskih frankih vredne skoraj 4,14 milijarde, predstavljale strateško prodajo državnih rezerv. Namen teh transakcij je bil zagotoviti nujna finančna sredstva za podporo venezuelskemu gospodarstvu, ki se je v tistem obdobju spopadalo z globoko krizo. Operacija je vključevala fizični transport plemenite kovine iz Caracas v Švico, kjer so bile rezervne zaloge unovčene. Gre za eno največjih razkritij o premikih venezuelskega državnega premoženja, ki osvetljuje metode, s katerimi je Madurov režim poskušal ohraniti likvidnost države sredi mednarodnih pritiskov in notranjih gospodarskih težav. Carinski podatki potrjujejo obseg prodaje zlata, ki je bila ključna za financiranje državnih dejavnosti pod vodstvom zdaj odstavljenega predsednika.

Italija bo po poročanju virov pri Evropski uniji na petkovem zasedanju veleposlanikov držav članic podprla sklenitev prostotrgovinskega sporazuma med EU in latinskoameriškim blokom Mercosur. Odločitev Rima velja za ključen premik, ki bi lahko dokončno odprl pot k uveljavitvi sporazuma, o katerem se strani pogajata že več kot 25 let. Italijanska premierka Giorgia Meloni je spremembo stališča nakazala po tistem, ko je Evropska komisija predlagala pospešitev izplačil pomoči kmetom v višini 45 milijard evrov, kar je označila za pomemben korak naprej. Podpora Italije je ključnega pomena, saj sporazumu še vedno ostro nasprotujejo v Franciji, na Poljskem in Madžarskem. Glavni razlog za nasprotovanje so skrbi kmetijskih lobijev, ki se bojijo nelojalne konkurence zaradi poceni uvoza mesa in kmetijskih pridelkov iz Južne Amerike. Italijanska vlada se je sprva spopadala s podobnimi pomisleki, vendar so zagotovila Bruslja o dodatni finančni podpori kmetijskemu sektorju očitno prevladala nad prvotnimi zadržki.

Turški minister za trgovino Ömer Bolat je sporočil, da je država v preteklem letu dosegla zgodovinske mejnike na področju zunanje trgovine. Po uradnih podatkih je turški izvoz blaga in storitev dosegel skupno vrednost 396,5 milijarde ameriških dolarjev, s čimer se je država uvrstila v ligo gospodarstev s skoraj 400 milijardami dolarjev izvozne moči. Izvoz blaga je ob tem znašal 273,4 milijarde dolarjev, kar predstavlja nov letni rekord v zgodovini republike. Minister Bolat je izpostavil tudi izjemen mesečni dosežek, saj je izvoz v zadnjem mesecu znašal 26,4 milijarde dolarjev, kar je najvišja mesečna raven doslej. Po navedbah turškega ministrstva za trgovino ti podatki potrjujejo strukturno krepitev turškega gospodarstva in njegovo rastočo konkurenčnost na svetovnih trgih. Vlada v Ankari pričakuje, da se bo trend rasti nadaljeval tudi v letu 2025, pri čemer se bodo osredotočili na diverzifikacijo trgov in povečanje deleža izdelkov z visoko dodano vrednostjo.

BMW je v ZDA leta 2025 povečal prodajo in že tretje leto zapored dosegel rekordne številke. Prodali so 388.897 avtomobilov, kar je 4,7 odstotka več kot prejšnje leto. Audi se medtem sooča z upadom.

Turška avtomobilska industrija je leto 2025 zaključila z rekordnimi izvoznimi rezultati, saj je vrednost izvoza dosegla 41,5 milijarde ameriških dolarjev. To predstavlja 11,6-odstotno povečanje v primerjavi z letom poprej, s čimer je sektor utrdil svojo vodilno vlogo v turškem gospodarstvu. Avtomobilska panoga je tako že devetnajstič v zadnjih dvajsetih letih postala izvozni prvak države. Samo v decembru 2025 se je izvoz v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta povečal za osem odstotkov in znašal 3,76 milijarde dolarjev. Dosleden uspeh panoge kaže na močno mednarodno konkurenčnost turških proizvajalcev vozil in sestavnih delov. Rezultati potrjujejo, da avtomobilski sektor ostaja ključni steber turške izvozne strategije in glavni vir deviznih prihodkov za državo.

Donald Trump je na silvestrovo podpisal odlok, ki za eno leto zamika povišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in kopalniško pohištvo, sklicujoč se na potekajoča trgovinska pogajanja. Konzervativni uredniški odbor časopisa Wall Street Journal je kritiziral Trumpove privržence zaradi tega 'umika'.

Pojavile so se obtožbe, da so trije sinovi kandidatke za ministrico Lee Hye-hoon od svoje babice prejeli vsak po 1 milijardo vonov vrednih delnic družinskega podjetja, ki ne kotira na borzi. Stranka Moč ljudstva je izrazila dvom o velikosti dediščine in morebitnem izogibanju plačilu davka na dediščino. Kljub temu je Lee Hye-hoon začela z opravljanjem prvih uradnih dolžnosti. Medtem pa je Demokratična stranka zavrnila obtožbe o nepravilnostih pri kandidaturi Kim Byung-kija, kljub temu, da ni bilo uradnega zapisa o prejemu peticije v zvezi z domnevnim podkupovanjem.

Irski premier Micheál Martin se je med uradnim obiskom v Pekingu sestal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, kjer je poudaril nujnost ohranitve prostega trga. Srečanje se je odvilo v času zaostrenih trgovinskih odnosov med Kitajsko in Evropsko unijo, ki se spopadata z uvedbo vzajemnih carin in omejitev. Gre za prvi obisk irskega predsednika vlade na Kitajskem po letu 2012. Namen petdnevnega obiska je krepitev dvostranskih vezi in poglobljen dialog o gospodarskem sodelovanju. Irska se strateško pripravlja na julijsko prevzem predsedovanja Svetu Evropske unije, kjer bo imela ključno vlogo pri oblikovanju skupne evropske politike do Kitajske. Martin je v pogovorih izpostavil, da je odprtost trgovinskih poti bistvena za stabilnost svetovnega gospodarstva, kljub političnim nesoglasjem glede subvencij in konkurenčnih pogojev.

Indijski tiskovni center in raziskovalna organizacija Global Trade Research Initiative (GTRI) sta sporočila, da nedavno stopnjevanje konflikta med Združenimi državami Amerike in Venezuelo ne bo imelo večjega vpliva na trgovinsko izmenjavo med Indijo in to južnoameriško državo. Poročilo je bilo izdano po tem, ko so ameriške sile 4. januarja v Venezueli izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v ZDA. Kljub dramatičnim političnim spremembam in vojaškemu posredovanju strokovnjaki pri GTRI ocenjujejo, da bodo gospodarski tokovi med New Delhijem in Caracasom ostali razmeroma stabilni. Indija, ki velja za pomembno uvoznico venezuelske nafte, se v preteklosti že spopadala z različnimi nihanji v diplomatskih odnosih med Washingtonom in Caracasom. Analitiki poudarjajo, da indijska trgovinska strategija ostaja osredotočena na energetsko varnost, kar pomeni, da bi se trgovanje lahko nadaljevalo po ustaljenih kanalih ali prek alternativnih mehanizmov, ki so bili vzpostavljeni v obdobju prejšnjih sankcij.

Ameriški predsednik Donald Trump je s podpisom nove proklamacije tik pred koncem leta 2025 za eno leto odložil izvajanje povišanih carin na uvoženo oblazinjeno pohištvo, kuhinjske in kopalniške omarice. Ukrep, ki bi moral po prvotnih načrtih stopiti v veljavo v četrtek, je zdaj prestavljen na leto 2027. Bela hiša je v uradni izjavi potrdila, da se s tem odloži finančna obremenitev za določene segmente opreme za dom, ki so bili tarča trgovinske politike sedanje administracije. Odločitev sledi obdobju intenzivnega prilagajanja trgovinske strategije, kjer so sprva načrtovane visoke dajatve na pohištvo povzročile zaskrbljenost glede končnih cen za potrošnike. Čeprav so bile carine prvotno uvedene z namenom zaščite domače industrije in spodbujanja ameriške proizvodnje, se zdi, da se je administracija pod pritiskom naraščajoče inflacije in gospodarskih kazalnikov odločila za začasen umik. Ta poteza dopolnjuje nedavna prizadevanja predsednika Trumpa za znižanje stroškov kmetijskih uvozov in osnovnih živil, saj se ameriško gospodarstvo še vedno spopada z nestanovitnimi cenami življenjskih potrebščin.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Združene države Amerike so po nedavnem pregledu trgovinske politike znatno znižale napovedane kazenske carine na uvoz italijanskih testenin. Ministrstvo za zunanje zadeve v Rimu je v četrtek sporočilo, da se bodo številni proizvajalci izognili prvotno načrtovanim dajatvam, ki bi lahko dosegle skupno stopnjo 106 odstotkov. Po prvotnem načrtu bi morale nove carine v višini dobrih 91 odstotkov začeti veljati januarja, kar bi skupaj z obstoječimi 15-odstotnimi uvoznimi dajatvami praktično onemogočilo konkurenčnost italijanskih izdelkov na ameriškem trgu. Odločitev o znižanju carin sledi t. i. »vojni testenin«, ki se je razplamtela po ameriških obtožbah o dampingu italijanskih proizvajalcev. Italijanski izvozniki so z navdušenjem sprejeli novico, saj pričakujejo razbremenitev poslovanja in izboljšanje trgovinskih odnosov med državama. Čeprav so ZDA ohranile določene omejitve, so bistveno nižje stopnje carin za ključne blagovne znamke preprečile popoln zastoj trgovine v tem sektorju.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Finske oblasti so razkrile podrobnosti o tovoru ladje Fitburg, ki so jo pred koncem leta 2025 pridržale v Finskem zalivu. Po navedbah finske carinske službe so na krovu tovorne ladje, ki pluje pod zastavo Svetega Vincenta in Grenadin, našli konstrukcijsko jeklo ruskega izvora. Preiskovalci trenutno preverjajo, ali prevoz tega specifičnega tovora krši sankcijske predpise Evropske unije, ki so bili uvedeni proti Rusiji. Pridržanje ladje je prvotno sprožil sum o namerni poškodbi podmorske telekomunikacijske infrastrukture med Helsinkami in Talinom. Čeprav se je preiskava sprva osredotočala na morebitno sabotažo komunikacijskih kablov, se je postopek sedaj razširil še na področje spoštovanja mednarodnih trgovinskih omejitev. Ladja je bila na poti iz Sankt Peterburga proti Izraelu, ko so jo ustavile finske varnostne sile.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Vlada v Rimu je danes sporočila, da so Združene države Amerike sprejele odločitev o znatnem znižanju uvoznih carin za več italijanskih proizvajalcev testenin. Gre za preklic prvotnih načrtov o uvedbi visokih protidampinških dajatev, ki jih je administracija predsednika Donalda Trumpa napovedala septembra 2025. Po navedbah italijanskih uradnikov je do preobrata prišlo po uspešnih diplomatskih in trgovinskih pogajanjih med obema državama. Prvotni ukrepi, ki bi morali stopiti v veljavo 1. januarja 2026, so resno ogrozili enega ključnih izvoznih sektorjev italijanskega gospodarstva. Znižanje stopenj carin bo po ocenah analitikov omogočilo ohranitev konkurenčnosti italijanskih blagovnih znamk na ameriškem trgu. Dogovor velja za pomembno zmago italijanske diplomacije, saj preprečuje neposredno trgovinsko vojno v prehrambnem sektorju med Washingtonom in Rimom.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih raket v smeri vzhodnih voda, le nekaj ur pred odhodom južnokorejskega predsednika v Kitajsko. Kim Jong Un je opazoval testne polete hipersoničnih raket in poudaril potrebo po krepitvi jedrskega odvračanja države. Južnokorejski Urad za nacionalno varnost je pozval Severno Korejo, naj ustavi provokacije po izstrelitvi raket v Vzhodno morje.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ponovno izpostavil pomen svoje carinske politike v času, ko vrhovno sodišče Združenih držav Amerike presoja o njeni zakonitosti. Trump je poudaril, da bi bila izguba pristojnosti za uvajanje uvoznih dajatev na trgovinske partnerje uničujoč udarec za nacionalno varnost in blaginjo države. Po njegovih besedah so carine prinesle izjemne koristi, ki so po njegovem mnenju brez primere v zgodovini ZDA. Izjave prihajajo v obdobju povečanih napetosti na svetovnih trgih, ki so se začele stopnjevati avgusta 2025, ko je ameriška administracija uvedla nove carinske stopnje za več držav. Trump trdi, da so carine nujno orodje za obravnavanje držav, ki z Združenimi državami Amerike ravnajo nepravično. Kljub kritikam s strani Kitajske in negotovosti na azijskih borzah predsednik vztraja pri svoji protekcionistični drži, ki jo neposredno povezuje z obrambnimi zmogljivostmi države.

Tesla je izgubila naziv največjega proizvajalca električnih vozil, saj je prodaja padla že drugo leto zapored zaradi upora kupcev in konkurence. BYD je presegel Teslo po prodaji električnih vozil v letu 2025. Wall Street je leto 2026 začel optimistično, pri čemer je indeks S&P 500 zrasel za 0,4 %, Nasdaq pa za 1 %.

Bolgarija je 1. januarja 2026 postala 21. članica evrskega območja, ko je svojo nacionalno valuto lev po več kot stoletju uporabe zamenjala za skupno evropsko valuto evro. Zgodovinski korak, ki se je zgodil skoraj dve desetletji po vstopu države v Evropsko unijo, je prinesel pomembne spremembe za prebivalstvo in gospodarstvo. Medtem ko je bančna in plačilna infrastruktura delovala razmeroma tekoče, so se prvi dan v maloprodaji pojavile določene težave pri prilagajanju na nov sistem. Poročila s terena kažejo, da so bili številni trgovci na prehod nepripravljeni. Kupci, ki so želeli plačati v evrih, so bili pogosto primorani uporabiti leve ali pa so vračilo denarja prejeli v stari nacionalni valuti. Kljub začetnim logističnim izzivom in zmedi pri izdaji drobiža so državljani že pred koncem prejšnjega leta lahko kupili začetne komplete evrskih kovancev, da bi se lažje privadili na nove nominalne vrednosti. Evropska centralna banka je vstop države v evrsko območje pozdravila kot ključen korak h globlji integraciji Bolgarije v evropske institucije.

Chung Euisun iz Hyundai Motor Group je izjavil, da mora podjetje postaviti umetno inteligenco v središče svoje strategije za zagotovitev prihodnosti. Nvidia je na sejmu CES 2026 predstavila Alpamayo, novo platformo umetne inteligence za avtonomna vozila, ki bo debitirala v novem Mercedes-Benz CLA. Nvidia ima ambiciozne načrte, da bo s to tehnologijo opremila vsa vozila. Elon Musk je predstavil konkurenco Teslinemu sistemu FSD.

Francija se je v prvih devetih mesecih leta 2025 ponovno uvrstila med pet največjih dobaviteljic penečih vin v Rusko federacijo, kar se je zgodilo prvič po januarju 2022. Podatki platforme Združenih narodov za mednarodno trgovino (UN Comtrade) kažejo, da so se francoske dobavitelji vrnili v sam vrh kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram in sankcijam, ki vplivajo na trgovinsko izmenjavo med Evropsko unijo in Rusijo. Italija ostaja vodilna izvoznica penečih vin na ruski trg, čeprav je v obdobju od januarja do septembra 2025 zabeležila sedemodstotni upad vrednosti izvoza v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Skupna vrednost italijanskega izvoza teh pijač je znašala 93,6 milijona dolarjev. Vrnitev Francije v prvo peterico dobaviteljic nakazuje na določeno stabilizacijo ali prilagoditev luksuznega segmenta trgovine v letu 2025, kjer povpraševanje po specifičnih evropskih alkoholnih pijačah ostaja visoko.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je na uradnem dogodku ob objavi izvoznih podatkov naznanil, da je država v letu 2025 dosegla najvišjo vrednost izvoza blaga v zgodovini republike. Skupna vrednost izvoza je znašala 273,4 milijarde ameriških dolarjev, kar predstavlja 4,5-odstotno povečanje v primerjavi s predhodnim letom. Izjemne rezultate je Turčija beležila predvsem v decembru, ko je mesečni izvoz prvič v zgodovini presegel prag 26 milijard in dosegel 26,4 milijarde dolarjev. Predsednik Erdoğan je poudaril, da decembrski rezultat pomeni povečanje za tri milijarde dolarjev v primerjavi z enakim obdobjem lani, kar potrjuje stabilno rast turškega gospodarstva kljub globalnim izzivom. Rekordni podatki so bili predstavljeni kot ključni mejnik za turško gospodarstvo, saj država krepi svojo vlogo v globalnih dobavnih verigah. Vlada načrtuje nadaljnjo spodbudo izvoznemu sektorju, da bi ohranila pozitiven trend rasti tudi v prihodnje.

Ruska federacija je v obdobju od januarja do septembra 2025 prevzela vlogo največje uvoznice mandarin na svetu. Po podatkih platforme Združenih narodov Comtrade in drugih odprtih virov je država v tem času uvozila 486.800 ton teh citrusov, kar predstavlja približno 17 odstotkov oziroma eno šestino celotnega svetovnega uvoza. Skupni svetovni obseg uvoza mandarin je v omenjenem obdobju znašal približno 2,7 milijona ton. Rusija se je na vrh lestvice uvrstila pred druge velike trge, kjer so mandarine prav tako tradicionalno priljubljene v maloprodaji in segmentu svežega sadja. Ta podatek kaže na izjemno visoko povpraševanje na ruskem trgu, kjer ti citrusi ostajajo ključni del prehranskih navad prebivalstva, zlasti v hladnejših mesecih. Analitiki agencije RIA Novosti so poudarili, da je Rusija s tem dosegom postala vodilna globalna sila pri porabi teh sadežev iz svetovnih zalog.

Indijski minister za kmetijstvo Shivraj Singh Chouhan je sporočil, da je Indija prehitela Kitajsko in postala največja pridelovalka riža na svetu. Po uradnih podatkih je država dosegla skupno proizvodnjo v višini 150,18 milijona ton, kar predstavlja pomemben mejnik v svetovni kmetijski trgovini. Chouhan je novico objavil na dogodku v New Delhiju, kjer je poudaril, da je država od leta 1969 do danes uradno registrirala že več kot 7000 različnih sort poljščin. Ob robu razglasitve je minister predstavil 184 novih visoko donosnih in na podnebne spremembe odpornih sort za 25 različnih poljščin, ki jih je razvil Indijski svet za kmetijske raziskave (ICAR). Novi semenski materiali so namenjeni povečanju pridelka in izboljšanju dohodkov kmetov, pri čemer je minister uradnikom naročil čim hitrejšo distribucijo semen do pridelovalcev. Chouhan je v svojem nagovoru obenem zavrnil kritike opozicije glede novega zakona o zaposlovanju na podeželju in ga označil za naprednejšo shemo od prejšnjih programov.