Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pohvalil argentinskega predsednika Javierja Mileija, medtem pa se Argentina spopada s ponovnim dvigom inflacije. Dogodek se je odvijal v Kennedy Centru v Washingtonu, kjer je Trump spremljal žreb za svetovno prvenstvo v nogometu.

Iz Brna so začeli odvažati del nezakonito pripeljanih odpadkov nazaj v Nemčijo. Gre za 35 ton karbonovega prahu, ki je naložen v velikih vrečah. Večji del odpadkov, okoli 282 ton, bo zaenkrat ostal v Horních Heršpicích. Dela se bodo nadaljevala januarja.

Evropska unija razpravlja o možnosti uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje obnove Ukrajine, kar bi lahko sprožilo oster odziv ruskega predsednika Vladimirja Putina. Analitiki ocenjujejo, ali bo EU s to potezo podprla Ukrajino ali pa bo nehote delovala v korist Kremlja.

Kitajska bo poslala posebnega odposlanca za azijske zadeve v Kambodžo in Tajsko, da bi posredoval v mejnem sporu med državama. Kitajski zunanji minister Wang Yi se je po poročanju tiskovne agencije Xinhua pogovarjal s kambodžanskim podpredsednikom in zunanjim ministrom Prakom Sokhonnim ter tajskim zunanjim ministrom Sarunom Charoensuwanom. Obe strani sta izrazili pripravljenost na umiritev in prekinitev ognja.

Oman in Indija sta podpisala celovit sporazum o gospodarskem partnerstvu, ki naj bi okrepil dvostransko trgovino in naložbe. Indija si prizadeva razširiti vezi na Bližnjem vzhodu in diverzificirati gospodarske odnose zaradi visokih ameriških carin. Letna trgovina med državama presega 10 milijard dolarjev. Odnos je pomemben za Indijo, saj je Oman ključna država v Perzijskem zalivu.

Evropska unija je razširila sankcije na 41 tankerjev, ki so del ruskega 'senčnega' ladjevja. S tem se je skupno število plovil pod sankcijami povečalo na skoraj 600. Te sankcije naj bi omejile ruske prihodke od prodaje energentov.

Na vrhu EU v Bruslju so voditelji razpravljali o morebitni uporabi do 210 milijard evrov zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini. Medtem ruska obveščevalna služba trdi, da Velika Britanija spodbuja EU k zasegu ruskega premoženja, s ciljem podaljšanja konflikta v Ukrajini.

V skladu z mirovnim načrtom med Azerbajdžanom in Armenijo se je 18. decembra začel izvoz naftnih derivatov iz Azerbajdžana v Armenijo. Prvi vlak z azerbajdžanskimi naftnimi derivati je že na poti v Armenijo, kar je armenski premier Nikol Pašinjan pozdravil.

Ameriški in ruski uradniki se bodo ta konec tedna sestali v Miamiju, da bi razpravljali o načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da ukrajinska pogajalska skupina odhaja v ZDA na pogovore z ameriško ekipo, ki so načrtovani za 19. in 20. dan v mesecu. Pogovori potekajo v času, ko se pogajanja o rusko-ukrajinski vojni zaostrujejo.

Mila Popović, poslanka in predsednica beograjskega odbora Stranke svobode in pravice (SSP), je izjavila, da pogodba s francoskim podjetjem Alstom, vredna milijardo evrov, za prvo linijo beograjskega metroja, ki vključuje tudi dobavo 32 vlakovnih kompozicij, še ni podpisana. Podpis naj bi se zgodil do 15. decembra.

Predsednik Trump zahteva od Venezuele vrnitev premoženja ameriških naftnih podjetij, kot je ExxonMobil, ki so obvladovala venezuelsko naftno industrijo do 70. let. Venezuela je industrijo nacionalizirala in ponudila odškodnino, vendar Trump s tem ni zadovoljen.

Ameriški kongres je z veliko večino glasov trajno odpravil vse sankcije proti Siriji.

Donald Trump je v televizijskem nagovoru iz Bele hiše poudaril dosežke svoje administracije, obenem pa ostro kritiziral priseljence in napadel svojega demokratskega predhodnika. V 19-minutnem govoru ni bilo večjih napovedi.

Kremlj je sporočil, da se pripravlja na stike z ZDA, da bi ocenil, kako se je spremenil mirovni načrt za Ukrajino po usklajevanju z evropskimi državami in Ukrajino. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da so ZDA pri pogovorih z Ukrajinci in Evropejci uporabile teze, usklajene na srečanju med Moskvo in Washingtonom na Aljaski. Povedal je tudi, da želi Moskva oceniti spremembe v načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je v svojem govoru iz Bele hiše obtožil Bidenovo administracijo za dvig cen v državi in obljubil gospodarski razcvet. Poudaril je, da je v enajstih mesecih popravil 'nered', ki ga je podedoval, in napovedal 'veliko leto' za Združene države, kljub padajoči priljubljenosti.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozval Evropo k obnovi dialoga z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Macron meni, da bi bil neposreden dialog koristen za Evropo in Ukrajino.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da je bilo vprašanje uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini umaknjeno z dnevnega reda vrha EU v Bruslju. Ameriški senat je odobril obrambni proračun za Ukrajino v višini 400 milijonov dolarjev. Vojna v Ukrajini traja že 1394. dan.

Donald Trump je v 19-minutnem govoru, ki ga je imel v sredo zvečer, poudarjal dosežke ZDA na domačem in mednarodnem področju, vendar ni podal nobene pomembne nove napovedi.

Donald Trump je v nagovoru narodu poudaril gospodarske dosežke in napovedal izplačilo 'bojevniške dividende' v višini 1.776 dolarjev za 1,45 milijona pripadnikov ameriške vojske. Del sredstev za dividendo naj bi bil pridobljen iz carin.

Donald Trump je odredil blokado vseh venezuelskih naftnih tankerjev in zahteva povračilo za "energetske pravice", ki so jih venezuelske oblasti odvzele ameriškim podjetjem. Washington je napotil vojaške ladje, Maduro pa ZDA obtožuje "vojnega hujskaštva" in načrtuje prihodnost venezuelske naftne industrije.

Trumpova administracija je napovedala obsežno prodajo orožja Tajvanu v vrednosti več kot 10 milijard dolarjev, vključno z raketami srednjega dosega, havbicami in droni. Ta poteza je razjezila Kitajsko.

Venezuelanski obrambni minister Vladimir Padrino Lopez je odgovoril na odločitev ZDA o prepovedi tankerjev, ki vstopajo in izstopajo iz države, in zatrdil, da bodo branili celovitost domovine. Podpredsednica Delcy Rodriguez je poudarila, da nobena tuja sila ne bo dobila brezplačne ali ukradene nafte. Napetosti med ZDA in Venezuelo se stopnjujejo.

Po navedbah ameriškega novinarja Seymourja Hersha naj bi Združene države Amerike načrtovale ustanovitev posebnega sklada za obnovo Ukrajine, pri čemer naj bi si ZDA prizadevale zagotoviti polovico dobička podjetij, ki bodo sodelovala pri obnovi. Posebni odposlanec ameriškega predsednika Steve Witkoff in zet Donalda Trumpa, Jared Kushner, naj bi vodila ta prizadevanja. Izbira izvajalcev in razdelitev finančnih sredstev naj bi potekala pod njunim nadzorom.

Donald Trump je v nagovoru ameriškemu narodu izjavil, da so ZDA pripravljene na gospodarski razcvet. Poudaril je svoje dosežke in kritiziral Bidna. Venezuelska vlada je zatrdila, da pomorska blokada ZDA ni vplivala na izvoz nafte. Poročilo Politica navaja, da naj bi konec tedna v Miamiju potekali pogovori med ZDA in Rusijo o Ukrajini, pri čemer naj bi ZDA zastopala Steve Witkoff in Jared Kushner.

V nemškem Bundestagu so se predstavniki koalicije nemškega kanclerja Friedricha Merza in opozicijske stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) sprli zaradi razprave o usodi zamrznjenega ruskega premoženja. Zasedanje so prenašali na spletni strani nemškega parlamenta.

Donald Trump je imel govor narodu, ki je sprožil val memov na spletu. Prav tako se je vmešal v predsedniške volitve v Hondurasu, kjer so protesti zaradi izidov volitev eskalirali, zato bo prišlo do ponovnega štetja glasov.

Cene nafte so se zvišale, potem ko so Združene države uvedle blokado tankerjev, ki prevažajo venezuelsko nafto. Cena severnomorske nafte Brent za dobavo v februarju se je zvišala za 1,29 % na 59,68 dolarja. Cena teksaške nafte WTI se je povečala za 1,21 % in dosegla 55,94 dolarja za sod.

Kitajska je ostro obsodila najnovejšo prodajo orožja ZDA Tajvanu v vrednosti 11,1 milijarde dolarjev, ki jo je odobrila ameriška vlada. Kitajsko zunanje ministrstvo je potezo označilo za resno škodovanje kitajski suverenosti in varnosti, destabilizacijo miru v Tajvanski ožini ter pošiljanje napačnega signala tajvanskim separatistom. Označili so jo tudi za poskus, da bi ZDA s prodajo orožja podprle neodvisnost Tajvana in omejile Kitajsko, kar po mnenju kitajskih oblasti ne bo uspelo.

Zaradi ukaza ameriškega predsednika Trumpa o blokadi venezuelskih tankerjev, ki so pod sankcijami, so se cene nafte zvišale. Večina evropskih borz je zabeležila padec, izjema je bila londonska borza. V Veliki Britaniji je inflacija upadla bolj, kot je bilo pričakovano, kar je povečalo pričakovanja trga o znižanju obrestnih mer s strani Banke Anglije. Poleg tega so ZDA napovedale strožje ukrepe proti Rusiji, da bi spodbudile mirovni sporazum v Ukrajini.

Voditelji EU so se na vrhu v Bruslju dogovorili, da bodo nadaljevali z iskanjem načina za financiranje Ukrajine v letih 2026 in 2027 z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja. Evropska komisija se je pogajala z Belgijo o rešitvi občutljivih vprašanj glede uporabe teh sredstev za "reparacijski kredit" Ukrajini, saj Belgija s predlaganimi garancijami ni bila zadovoljna. Avstrijski kancler je napovedal, da se bo vrh nadaljeval, dokler ne bo dosežen dogovor o ključnih vprašanjih.

Pripravljalni pogovori o zasegu ruskega premoženja so zastali, pri čemer je italijanska premierka Giorgia Meloni pozvala EU, naj se pri podpori Ukrajini ne omeji le na Euroclear. Med evropskimi voditelji so se pojavila nesoglasja glede konfiskacije zamrznjenega ruskega premoženja, kar je razvidno iz spora v nemškem Bundestagu med vladajočo koalicijo in opozicijsko stranko Alternativa za Nemčijo glede usode tega premoženja.

Copa Airlines je napovedala, da bo s 20. decembrom ponovno vzpostavila dnevne lete med Panamo in Maracaibom v Venezueli. Odločitev je bila sprejeta po oceni operativnih pogojev na mednarodnem letališču La Chinita. Leti v Caracas ostajajo prekinjeni vsaj do 15. januarja zaradi operativnih tveganj. Nova dnevna frekvenca naj bi povečala možnosti povezljivosti med Panamo in Venezuelo.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da je Izrael potrdil obsežen plinski dogovor z Egiptom v vrednosti 35 milijard dolarjev (112 milijard šeklov). Dogovor je največji tovrstni dogovor v zgodovini Izraela.

Iran je ostro obsodil Združene države Amerike zaradi poskusov pomorske blokade Venezuele in groženj z embargom na izvoz nafte. Iransko zunanje ministrstvo je ameriško blokado označilo za državno piratstvo.

Finski podjetji Patria in Iceye sta vključeni v obsežne vojaške nakupe Nemčije. Podjetje Patria bo dobavljalo oklepnike, medtem ko bo Iceye zagotavljal satelitske posnetke. Vrednost celotnega posla znaša več milijard evrov.

Na vrhu EU v Bruslju so voditelji razpravljali o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini, ki se sooča s finančnimi težavami. Zelenski je poudaril, da je Ukrajina v večji nevarnosti kot Belgija. Belgija je izrazila zadržke glede uporabe teh sredstev zaradi pomislekov glede nacionalne varnosti in možne vojaške ustrahovalnosti.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je v Beogradu sestal z ekonomistom Džefrijem Saksom, s katerim je razpravljal o globalni situaciji, mednarodni politiki in gospodarski prihodnosti. Vučić je Saksa povabil na ponoven obisk Srbije.

Ameriški predsednik Donald Trump še ni sprejel odločitve o uvedbi novih sankcij proti Rusiji, so sporočili iz Bele hiše, kot poroča agencija Reuters.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je obsodil "pomorsko blokado" Združenih držav Amerike proti Venezueli in izrazil trdno podporo venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru. Kubanski zunanji minister Bruno Rodríguez je dejal, da je ukrep Washingtona huda kršitev mednarodnega prava. Kubanske oblasti so ponovile svojo podporo Maduru in venezuelskemu ljudstvu.

Visoki ukrajinski uradnik je za AFP izjavil, da administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa pritiska na evropske države, naj opustijo idejo o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja v EU za pomoč Ukrajini.

Donald Trump je v nagovoru narodu kritiziral administracijo svojega predhodnika Joeja Bidna, rekoč, da je podedoval 'kaos'. V nagovoru ni omenjal vojne v Ukrajini ali situacije v Venezueli. Trump je tudi zatrdil, da so ameriške oborožene sile najmočnejše na svetu in da je ameriška meja postala najbolj varovana v zgodovini v prvih 11 mesecih njegovega drugega mandata.

Evropska unija in Združeno kraljestvo sta zaključila pravna besedila, ki urejajo nov odnos med EU in Gibraltarjem po brexitu. To se je zgodilo šest mesecev po objavi političnega dogovora. Besedilo je zdaj v pravnem pregledu, preden se začnejo postopki za podpis in sklenitev sporazuma. Pogajanja so trajala skoraj štiri leta, končala pa so se z dogovorom 11. junija.

Velika Britanija je razširila sankcije proti Rusiji in vključila več naftnih in plinskih družb, kot so Tatneft, Russneft, NNK-Ojl in Rusneftegaz. Operacije s temi družbami so dovoljene do 31. januarja 2026.

Trump Media & Technology Group (TMTG), matično podjetje Truth Social, se združuje s podjetjem TAE Technologies, ki se ukvarja z jedrsko fuzijo. Transakcija, vredna 6 milijard dolarjev, bo izvedena v celoti z delnicami. Združitev bo ustvarila eno prvih javno trgovanih podjetij za jedrsko fuzijo, ki načrtuje gradnjo elektrarne v prihodnjem letu.

Nicolás Maduro je kljub blokadi ZDA napovedal nadaljevanje izvoza nafte. Označil je ukaze Donalda Trumpa za vojno dejanje in kolonializem, ki ogrožata suverenost Venezuele. ZDA so obtožile venezuelski režim financiranja narkoterorizma z nafto. Kitajska je izrazila podporo Venezueli in obsodila enostranske pritiske ZDA. Podjetja naj bi se izogibala vrnitvi v Venezuelo po morebitnem padcu Madura. Diosdado Cabello je izjavil, da je Venezuela pod resnično grožnjo imperializma.

Podjetje Sawgrass LNG & Power je decembra 2025 praznovalo osem let izvoza utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v Skupnost Bahamov, kar predstavlja pomemben mejnik v energetskem sodelovanju med ZDA in Bahami. Od prvega izvoza LNG na Bahame 13. decembra 2017 je Sawgrass uspešno zaključil več tisoč varnih in zanesljivih pošiljk.

Ukrajina je nadaljevala z napadi na rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer so droni zadeli rafinerijo nafte v kraju Slavjansk-na-Kubanu v Krasnodarski regiji in skladišče goriva v Rostovski regiji. V rafineriji je izbruhnil požar na procesni opremi, poškodovani pa sta bili tudi dve električni napeljavi, zaradi česar je bilo začasno prekinjeno delovanje vrtcev in šol. Napadi naj bi motili oskrbo ruskih okupacijskih sil z gorivom.

Na vrhu EU-Zahodni Balkan je bila poudarjena potreba po širitvi EU zaradi geopolitičnih izzivov. Viktor Orban je kritiziral odnos Bruslja do Srbije kot nepošten in sramoten. Skupna deklaracija je bila sprejeta brez Srbije, poudarjeno pa je bilo, da pomanjkanje normalizacije odnosov med Beogradom in Prištino upočasnjuje njuno pot proti EU. Ursula von der Leyen je izpostavila, da je širitev EU po več kot desetletju ponovno postala realna možnost, ter pohvalila Črno goro in Albanijo.

Nemška ministrica za gospodarstvo je obiskala Izrael in ob koncu svojega obiska izrazila spoštovanje žrtvam terorističnih napadov.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da pričakuje odgovor ruskih služb glede smrti predstavnika srbskega podjetja za trgovino z orožjem 'Jugoimport-SDPR' v Moskvi. Dodal je, da se bo boril, da se razkrije resnica o njegovi smrti. Predstavnik 'Jugoimporta' Radomir Kurtić je bil 17. novembra najden mrtev na ulici v Moskvi, njegova smrt pa je nastopila pod nepojasnjenimi okoliščinami. 'Jugoimport-SDPR' je srbsko državno podjetje za trgovino z orožjem, obrambno tehniko in prenos tehnologij, ustanovljeno leta 1949.