Azerbajdžanski zunanji minister Jeyhun Bayramov se je sestal s podpredsednikom vlade in zunanjim ministrom Črne gore Ervinom Ibrahimovićem, da bi razpravljala o trenutnem stanju in prihodnjih možnostih odnosov med državama. Predsednica azerbajdžanskega parlamenta Sahiba Gafarova se je v Bakuju srečala z delegacijo, ki jo je vodil Ibrahimović. Srečanja so poudarila krepitev partnerstva med Azerbajdžanom in Črno goro.
Podpredsednica vlade in ministrica za gospodarstvo Adrijana Mesarović je po vrnitvi iz Kitajske napovedala konkretizacijo dogovora s kitajsko letalsko družbo, ki bo na svojih letih ponujala srbske izdelke.
Iran in Azerbajdžan sta se dogovorila o usklajenih prizadevanjih za povečanje tovornega prometa na mejnem prehodu Astara. Poudarek je na pospešitvi prehoda tovornjakov, ki prevažajo pokvarljivo blago.
Vladimir Putin se je v Sankt Peterburgu ločeno srečal z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom pred zasedanjem Vrhovnega evrazijskega gospodarskega sveta. Putin je dejal, da je spremljal Lukašenkov govor v živo.
Ukrajina je zadela rusko vojaško ladjo in naftno ploščad, ki naj bi pripadala podjetju Lukoil. Rusija je že drugi dan zapored napadla ukrajinsko pristanišče Pivdeni blizu Odese.
Turčija je posodobila tarifne kvote v okviru sporazuma o prosti trgovini s Palestino in povečala kvoto za datlje s 5.000 na 7.000 ton. S tem naj bi spodbudili gospodarski razvoj Palestine, spremembe pa so bile objavljene v uradnem listu.
Podpredsednik srbske vlade in minister za notranje zadeve, Ivica Dačić, je ocenil svoja uradna obiska Nigra in Malija za zgodovinska. Izrazil je potrebo po nadaljevanju partnerstva in odprtju vrat za nove gospodarske ter izobraževalne projekte s Srbijo.
Ukrajina je prvič z zračnimi droni napadla ruski tanker "shadow fleet" v Sredozemskem morju, kar kaže na vse večjo intenzivnost ukrajinskih napadov na ruski naftni transport. Napad naj bi bil odgovor na ruske napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo.
Iranski minister za zunanje zadeve je dejal, da prevoz v zunanji politiki Irana ni obravnavan kot obrobno vprašanje, ampak kot eno glavnih orodij gospodarske diplomacije.
Donald Trump ni izključil možnosti vojne proti Venezueli in imenoval novega poveljnika v regiji. ZDA nadaljujejo z zaostrovanjem pritiska na Caracas, medtem ko se napetosti med državama povečujejo. Ameriška vojska ohranja prisotnost v bližini Venezuele.
Kiril Dmitrijev, posebni predstavnik ruskega predsednika in generalni direktor Ruskega sklada za neposredne naložbe (RFPI), je potrdil, da je odpotoval v Miami na pogovore z ameriškimi predstavniki. Izrazil je pričakovanja glede napredka.
ZDA so v Karibskem morju zasegle še en tanker, ki je plul pod panamsko zastavo in prevažal nafto na Kitajsko. Po poročanju New York Timesa tanker ni bil na seznamu sankcioniranih plovil. Venezuela je dejanje označila za 'krajo in ugrabitev' ter poročala o 'prisilnem izginotju' posadke. Ameriška obalna straža naj bi zasledovala še en venezuelski tanker.
Ukrajina se že skoraj štiri leta upira ruski agresiji, mirovna prizadevanja pa doslej niso obrodila sadov. Na vrhu EU je bil dosežen kompromis glede milijardne finančne pomoči za Ukrajino. Razvoj dogodkov je mogoče spremljati v živo.
Na vrhu dialoga "Srednja Azija + Japonska" v Tokiu je uzbekistanski predsednik Šavkat Mirzijojev predlagal skupno program za izboljšanje kakovosti zraka v Srednji Aziji. Kirgizistanski predsednik Sadir Žaparov je investitorje povabil k sodelovanju v številnih projektih. Podpisani so bili tudi dokumenti s Kirgizistanom.
Voditelji Evropske unije so se dogovorili o zagotovitvi obsežnega posojila Ukrajini brez obresti za prihodnji dve leti, da bi zadovoljili njene vojaške in gospodarske potrebe. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo, ki bi jim omogočile uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in denar nujno potrebuje do pomladi.
Države članice EU so se dogovorile o skupnem posojilu Ukrajini v višini približno 90 milijard evrov, vendar so bile iz končnega dogovora izvzete Madžarska, Slovaška in Češka. Češki opozicijski politiki so to označili za izdajo. Madžarski premier Viktor Orbán je kritiziral posojilo in dejal, da Evropo približuje vojni. Andrej Babiš je poudaril, da je imela Češka drugačno stališče kot Slovaška in Madžarska, ki nista podprli sklepov Evropskega sveta, vendar je skupaj z njima zavrnila jamstvo za posojilo Ukrajini.
Štiri ure pred začetkom oddaje je število klicev na telefonsko linijo s predsednikom Ruske federacije Vladimirjem Putinom preseglo 2,5 milijona, poroča televizijski kanal »Rusija 24«.
Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da vojaška operacija proti Venezueli ostaja možnost. Njegove izjave prihajajo v času, ko blokada tankerjev, ki jo je uvedla ZDA proti Venezueli, sproža pravne polemike in zaskrbljenost glede njene zakonitosti brez soglasja kongresa, kar bi lahko pomenilo dejanje vojne proti vladi Nicolasa Madura.
Voditelji Evropske unije so v Bruslju dosegli dogovor o pomoči Ukrajini v višini 90 milijard evrov za naslednji dve leti. Predsednik Evropskega sveta je novico objavil na družbenem omrežju X. Pomoč sicer ni bila sprejeta z navdušenjem med evropskimi davkoplačevalci.
Voditelji Evropske unije so se dogovorili o odobritvi ogromnega brezobrestnega posojila Ukrajini za kritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Kljub temu niso uspeli premostiti razlik z Belgijo, kar bi jim omogočilo uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Po skoraj štirih letih vojne Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.
Med Trumpovim mandatom je ameriška pomoč Izraelu nadaljevala, kar je sprožilo kritike znotraj gibanja MAGA zaradi finančnega pritiska in vpliva na zunanjo politiko. Kljub pričakovanjem, da Trump ne bo opustil Izraela, se poraja vprašanje o stroških te podpore za Združene države.
Voditelji Evropske unije so se dogovorili o velikem brezobrestnem posojilu Ukrajini za pokritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.
Križarka Norwegian Epic je nepričakovano izpustila Curaçao, kar je prizadelo lokalne podjetnike, ki so pričakovali prihod tisočih turistov. Odpoved je povezana z naraščajočimi vojaškimi napetostmi med Venezuelo in ZDA, zaradi česar je otok ostal brez pričakovanega prihodka.
Hrvaški premier Andrej Plenković je po srečanju na vrhu EU izjavil, da je Evropska unija sprejela strateško odločitev o financiranju Ukrajine in s tem pokazala, da jo podpira. Plenković je tudi poudaril, da bo Hrvaška iz evropskega proračuna prejela še več sredstev.
Iransko ministrstvo za notranje zadeve je objavilo pogoje za delo afganistanskih državljanov v Iranu. Vodja centra za tujce je potrdil, da so prejeli 20.000 prošenj delodajalcev za izdajo delovnih vizumov in odobrili 6.000 od teh. Hkrati so poudarili, da oseb, ki v državo vstopijo nezakonito, ne bodo nameščali v taborišča.
Nekdanji svetovalec ameriškega zunanjega ministrstva za kitajsko politiko, Yu Maochun, je izjavil, da Kitajska kombinira vojaško ustrahovanje kot "trdo moč", kulturno-ekonomski in vrednostni izvoz kot "mehko moč" ter javno mnenje, posrednike in združevalno fronto za infiltracijo v družbo kot "ostro moč", s čimer oblikuje večplastne metode pritiska.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil zadovoljstvo z zamikom podpisa trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in državami Mercosurja, vendar ni izključil možnosti, da bi do podpisa prišlo januarja. Macron meni, da je še prezgodaj za odločitev, ali bo Francija sporazum sprejela, kljub močnemu nasprotovanju francoskih kmetov in političnih strank. Sébastien Lecornu se bo sestal s kmetijskimi sindikati, da bi razpravljali o tem vprašanju.
Vladimir Putin je izjavil, da ukrajinske oblasti zavračajo mirno rešitev konflikta in da ruske sile napredujejo na vseh frontah v Ukrajini. Ponovil je, da Ukrajina ni pripravljena na pogajanja o ozemeljskih vprašanjih, Rusija pa si želi končati vojno z "miroljubnimi sredstvi", pri čemer poudarja nujnost odprave "glavnih vzrokov konflikta". Napovedal je tudi, da bo Evropa morala vrniti ukradeno rusko premoženje.
Evropski voditelji so se dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov za naslednji dve leti. Posojilo bo zagotovilo 24 od 27 držav članic EU. Madžarska, Češka in Slovaška pri tem ne bodo sodelovale.
Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o odobritvi nacionalne obrambe za leto 2026, ki vključuje tudi odpravo sankcij proti Siriji. Zakon vključuje proračun v višini 901 milijarde dolarjev in odpravlja t.i. Cezarjev zakon, kar naj bi omogočilo gospodarsko okrevanje Sirije. Trump je v preteklosti izjavil, da je odprava sankcij posledica prošnje turškega predsednika Erdogana.
Tajske oblasti so izdale opozorilo pred poplavami in zemeljskimi plazovi v treh okrožjih province Songkhla zaradi monsunskega deževja. Združeni narodi so izrazili zaskrbljenost zaradi zaostritve spopadov med Tajsko in Kambodžo ter obsodili uporabo vojaških letal v napadih na kulturne lokacije. V Gani pa je potekal afriški vrh, kjer so voditelji razpravljali o krepitvi enotnosti in medsebojne povezanosti celine.
Ameriška vlada je odobrila prodajo orožja Tajvanu, ki vključuje sisteme M109A7, HIMARS, rakete TOW in Javelin. Vrednost posla presega 350 milijard tajvanskih dolarjev. Tajvanska vlada je izrazila hvaležnost, medtem pa se pojavljajo vprašanja o tem, ali bo ta obsežen obrambni proračun zagotovil nacionalno varnost.
TikTok je podpisal sporazum o prodaji svojega ameriškega poslovanja trem ameriškim investitorjem, Oracle, Silver Lake in MGX, kar bo zagotovilo nadaljnje delovanje priljubljene platforme za deljenje videoposnetkov v Združenih državah Amerike. S tem sporazumom naj bi investitorji dobili večinski delež v novi ameriški enoti.
Lastnik rudnika na severozahodnih ozemljih Kanade bo prejel 115 milijonov dolarjev posojila od zvezne vlade, da bi ohranil poslovanje, saj ameriške tarife znižujejo globalne cene diamantov. Prejemnik posojila je Arctic Canadian Diamond Company Ltd.
Predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, ki bi lahko ponovno razvrstil marihuano kot manj nevarno drogo, kar bi odprlo nove možnosti za medicinsko uporabo. Ukaz usmerja ministrstvo za pravosodje, da pospeši postopek ponovne razvrstitve marihuane na zvezni ravni. Republikanski zakonodajalci so se odzvali z nasprotovanjem tej potezi.
Združene države Amerike se pripravljajo na morebitno udeležbo ruskega predsednika Vladimirja Putina na vrhu G20 v Miamiju decembra 2026. Ruska šerpa v skupini G20, Svetlana Lukaš, je dejala, da se država gostiteljica pripravlja na Putinovo udeležbo. V Washingtonu je potekalo prvo srečanje predstavnikov držav članic G20, kar je označilo začetek ameriškega predsedovanja organizaciji. Rusija je bila pred tem med tremi državami G20 z najvišjimi prihodki od trgovine.
Evropska unija se je dogovorila o finančni pomoči Ukrajini v višini 90 milijard evrov za obdobje 2026-2027. Sredstva bodo zbrana z izdajo skupnega dolga, pri čemer Češka, Madžarska in Slovaška niso podprle nadaljnjega financiranja Ukrajine. Ukrajinski predsednik Zelenski se je EU zahvalil za podporo. Razprave o uporabi zamrznjene ruske imovine se nadaljujejo, medtem ko Rusija napoveduje tožbo.
Ameriško ministrstvo za finance je uvedlo nove sankcije proti 29 plovilom in več ladjarskim družbam, ki so vpletene v iransko 'shadow fleet', ki naj bi prikrito prevažala nafto in naftne derivate. Sankcije so usmerjene proti plovilom in njihovim upravljalskim podjetjem, ki so obtoženi prevoza naftnih produktov v vrednosti več sto milijonov dolarjev.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je v Beogradu pogovarjal z ameriškim ekonomistom Džefrijem Saksom o globalni situaciji, regionalnih priložnostih, polarizaciji sveta ter vlogi diplomacije in mednarodnega prava v konfliktih. Razpravljali so tudi o strateških odločitvah, ki so pred svetovnimi voditelji.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izjavil, da Rusija ni zainteresirana za ponovno združitev s skupino G7, saj meni, da je ta format zastarel in v stanju propadanja. Po njegovih besedah ta format za Rusijo ne predstavlja več zanimivega prizorišča za mednarodni dialog. Predsednik Vladimir Putin je že zavrnil možnost vrnitve države v G8.
Egipt je izjavil, da je 35 milijard dolarjev vreden sporazum o uvozu zemeljskega plina iz Izraela izključno komercialne narave in nima političnih posledic. Poudarili so, da sporazum služi strateškim interesom Egipta. Izjavo so podali ob zaostrenih odnosih zaradi vojne v Gazi.
Fond PIO Črne Gore in Severne Makedonije sta okrepila sodelovanje z nadaljevanjem elektronske izmenjave podatkov na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Na srečanju so izmenjali statistične in finančne podatke o številu uporabnikov in izplačanih dajatev za leto 2025. Poudarek je bil na izvajanju Sporazuma o socialnem zavarovanju med državama.
Rusko sodišče v Kaliningradu je naložilo Raiffeisen banki plačilo 339 milijonov evrov odškodnine podjetju Rasperia Trading Limited v drugem pravnem sporu proti Strabagu SE in njenim avstrijskim glavnim delničarjem.
Podpredsednica srbske vlade in ministrica za gospodarstvo Adrijana Mesarović je v Pekingu sodelovala na 12. zasedanju Mešovite medvladne komisije za trgovino in gospodarsko sodelovanje med Srbijo in Kitajsko, kjer so potrdili močne in stabilne odnose med državama.
Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pohvalil argentinskega predsednika Javierja Mileija, medtem pa se Argentina spopada s ponovnim dvigom inflacije. Dogodek se je odvijal v Kennedy Centru v Washingtonu, kjer je Trump spremljal žreb za svetovno prvenstvo v nogometu.
Iz Brna so začeli odvažati del nezakonito pripeljanih odpadkov nazaj v Nemčijo. Gre za 35 ton karbonovega prahu, ki je naložen v velikih vrečah. Večji del odpadkov, okoli 282 ton, bo zaenkrat ostal v Horních Heršpicích. Dela se bodo nadaljevala januarja.
Evropska unija razpravlja o možnosti uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje obnove Ukrajine, kar bi lahko sprožilo oster odziv ruskega predsednika Vladimirja Putina. Analitiki ocenjujejo, ali bo EU s to potezo podprla Ukrajino ali pa bo nehote delovala v korist Kremlja.
Kitajska bo poslala posebnega odposlanca za azijske zadeve v Kambodžo in Tajsko, da bi posredoval v mejnem sporu med državama. Kitajski zunanji minister Wang Yi se je po poročanju tiskovne agencije Xinhua pogovarjal s kambodžanskim podpredsednikom in zunanjim ministrom Prakom Sokhonnim ter tajskim zunanjim ministrom Sarunom Charoensuwanom. Obe strani sta izrazili pripravljenost na umiritev in prekinitev ognja.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.