Poleg dogovora o pomoči v višini 8,1 milijarde dolarjev, IMF ocenjuje, da Ukrajina potrebuje 136,5 milijarde dolarjev zunanje finančne pomoči, od tega 63 milijard dolarjev v naslednjih dveh letih.

Ruski veleposlanik v Veliki Britaniji, Andrej Kelin, je izjavil, da britanske oblasti živijo v iluzijah in nameravajo povečati pritisk na Moskvo z nadaljnjo dobavo orožja Kijevu. Kljub temu, da so zahodni voditelji seznanjeni s potekom pogajanj med Moskvo in Kijevom, ostajajo pri svojem prejšnjem stališču in strategiji pritiska na Rusijo.

Uradna predstavnica ruskega Ministrstva za zunanje zadeve, Marija Zaharova, je izjavila, da so države Evropske unije dejansko zasegle ruska sredstva, ki jih sedaj imenujejo zamrznjena. Zaharova je obsodila izjavo francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki naj bi nakazovala, da ima Evropa pravico upravljati z rusko imovino.

Evropska unija pripravlja rezervni načrt za pomoč Ukrajini v primeru zamud pri dogovoru o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja. Po poročanju Politica EU preučuje možnost začasnega posojila, ki bi Ukrajini omogočilo preživetje. Dolgoročno pa EU računa na ruska sredstva za financiranje Ukrajine. Belgija nasprotuje zaplembi ruskih sredstev, kar otežuje dogovor o reparacijskem posojilu v višini 140 milijard evrov.

Rusija je z napadi z droni in raketami močno poškodovala ukrajinske plinske objekte, kar je Kijev prisililo k povečanju uvoza plina. Uničeno je bilo skladišče utekočinjenega propan butana, kar kaže na resnost napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo.

Donald Trump je branil svojega odposlanca za Rusijo, Stiva Vitkofa, po poročilih, da naj bi svetoval Kremlju o predlogu mirovnega sporazuma z Ukrajino. Vladimir Putin je med pogovorom opozoril Trumpa, da bi dobava raket Ukrajini povzročila eskalacijo konflikta. ZDA so sprožile nove diplomatske napore za končanje vojne v Ukrajini, medtem ko je EU razdeljena glede usode zamrznjenega ruskega premoženja.

Belgija je uspela prepričati Italijo glede obstoja resnih skritih tveganj, povezanih z načrti o zasegu zamrznjenega ruskega premoženja. Belgijski minister Theo Franken je izjavil, da Italija razume, da obstaja veliko pasti pri vprašanju konfiskacije zamrznjenega premoženja.

Nemški kancler Friedrich Merz je izrazil nezadovoljstvo z nizko stopnjo zaposlenosti ukrajinskih beguncev v Nemčiji in poudaril, da bi morali tisti, ki so sposobni delati, najti zaposlitev namesto prejemanja socialne pomoči. Merz je to izjavil na zasedanju nemškega združenja delodajalcev (BDA) in izpostavil, da se je število prošenj za azil septembra 2025 zmanjšalo za več kot 60 % v primerjavi z letom prej, kar pripisuje novi migracijski politiki.

Ukrajina je sprejela ameriški mirovni načrt, kar bi lahko vodilo do srečanja med Zelenskim in Trumpom do konca novembra. Trump je izrazil optimizem glede dogovora med Ukrajino in Rusijo, medtem ko vojna v Ukrajini še vedno zahteva žrtve, kljub prizadevanjem za pogajanja.

Premier Dick Schoof želi hitro doseči dogovor o vojaški pomoči Ukrajini, saj so ZDA, Ukrajina in EU blizu mirovnemu predlogu. Schoof želi zagotoviti varnost Ukrajine po morebitni prekinitvi ognja ali premirju.

Ursula von der Leyen je izjavila, da Rusija razume le pritisk in da bo Evropa ta pritisk povečala, dokler ne bo iskrene pripravljenosti za pogajanja o verodostojni poti k miru. Emmanuel Macron je medtem napovedal, da bo EU Ukrajini pomagala iz zamrznjenega ruskega premoženja. Rusija je poročala, da so njene enote zavzele Kupjansk v Harkovski regiji, medtem ko Ukrajina trdi, da gre za provokacijo.

Marco Rubio je iz Trumpovega mirovnega načrta za Ukrajino odstranil določbe, ki bi trajno prepovedale članstvo Ukrajine v Natu in preprečevale vzpostavitev varnostnih sil držav članic Nata znotraj Ukrajine, kar bi lahko odvračalo Rusijo od ponovnih napadov. Spremenjena je bila tudi določba, ki je prvotno zahtevala, da Ukrajina odstopi ozemlje Rusiji, je dodal uradnik Bele hiše.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal ustanovitev delovne skupine EU in ZDA, ki bo obravnavala varnostne garancije za Kijev. Delovno skupino bosta vodili Francija in Velika Britanija, sodelovale pa bodo tudi Turčija in ZDA. Macron je tudi dejal, da bo EU kmalu sprejela odločitev o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev. Francija in Velika Britanija si prizadevata za oblikovanje večnacionalnih sil za povojno Ukrajino.

Evropske države si prizadevajo omiliti ameriški mirovni načrt za končanje vojne v Ukrajini. V Nemčiji se odpira prostor za Alternativo za Nemčijo (AfD) v gospodarskih krogih, država pa se pripravlja na obsežno posodobitev oborožitve. Članek obravnava še tri druge teme iz Nemčije.

Če bi se Zahod že prej osredotočil na pretok ruskega izvoza nafte, namesto na ceno, bi bil izid vojne v Ukrajini morda zelo drugačen.

Med napadi ukrajinskih brezpilotnih letalnikov v Novorosijsku je bil poleg že poročanih poškodb poškodovan še en večstanovanjski objekt. Ostanki brezpilotnika so poškodovali tri stanovanja v 11. in 12. nadstropju.

Eden največjih avstralskih pokojninskih skladov je sprožil preiskavo o morebitnih povezavah s trgovino z rusko nafto, medtem ko vojna v Ukrajini dosega ključno fazo. Preiskava poteka zaradi zaskrbljenosti glede etičnosti naložb glede na trenutne geopolitične razmere.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pojasnil stališče Kitajske glede Tajvana. Xi je Trumpu povedal, da bi morali državi ohraniti dinamiko v svojih odnosih. O tem je poročala državna tiskovna agencija Xinhua.

Ukrajina naj bi se strinjala z mirovnim sporazumom, ki ga je posredovala ameriška administracija pod vodstvom Trumpa, vključno z omejitvijo velikosti ukrajinske vojske na 800.000 vojakov. Bela hiša je izrazila optimizem glede dogovora, medtem ko Rusija zavrača prekinitev ognja, ki ne bi izpolnjevala njenih zahtev po ozemlju in razorožitvi Ukrajine. O ozemlju in varnostnih jamstvih naj bi se odločalo na srečanju Trumpa in Zelenskega.

Rusija je zavrnila vložek Evrope v mirovne predloge za Ukrajino in izrazila podporo prvotnemu 28-točkovnemu načrtu Donalda Trumpa. Ukrajinski uradniki so potrdili, da ta načrt ne obstaja več, medtem ko je Rusija dejala, da so spremembe v načrtu zanjo nesprejemljive. Svetovalec nekdanjega direktorja Cie je dejal, da Trumpov načrt pomeni, da bo Vladimir Putin dobil "vse, kar si želi".

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi spremenili mirovni načrt za Ukrajino, ki zdaj vsebuje manj točk. Zelenski je dejal, da so bile upoštevane mnoge pravilne točke. Rusija ocenjuje pogoje EU za mir v Ukrajini kot absurdne in meni, da je ameriški načrt za Ukrajino ustreznejši, čeprav nekatera vprašanja še potrebujejo obravnavo. Kljub temu bo Kremlj počakal na izid pogovorov med ZDA in Ukrajino, predvsem glede vprašanja morebitnega vstopa Ukrajine v Nato.

Kateryna Argyrou, ki je zaradi raketnega napada izgubila sestrično in poškodovala mater, meni, da Avstralci s kupovanjem goriva podpirajo rusko vojno v Ukrajini. Njena osebna izkušnja jo je spodbudila k opozarjanju na to problematiko.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da nekateri posamezniki z ukrajinskim potnim listom na Zahodu zagovarjajo stališča, ki so v nasprotju z uradno linijo Kijeva. Zelenski je to povedal v nedeljskem večernem nagovoru, v katerem je poročal o pogovorih o mirovnem načrtu z delegacijo ZDA v Ženevi.

Evropska unija je zavrnila mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagala "evrotrojka" (Nemčija, Francija, Velika Britanija), in ga označila za neaktualnega. Po mnenju strokovnjakov naj bi Evropa s tem poskušala pridobiti čas, zato so predstavniki EU in Britanije razvili nasprotni načrt za ukrajinsko rešitev, ki predlaga teritorialna pogajanja.

Kremlj je sporočil, da ni prejel posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino po pogovorih med ameriškimi in ukrajinskimi uradniki v Ženevi. Putin in Erdogan sta se po telefonu pogovarjala o vojni v Ukrajini in ameriških predlogih za mirno rešitev. Erdogan je izrazil željo po obnovitvi sporazuma o žitu in končanju konflikta.

Donald Trump je ukrajinske uradnike obtožil pomanjkanja hvaležnosti za prizadevanja ZDA za končanje vojne v Ukrajini. Hkrati so nekateri ameriški senatorji izrazili mnenje, da Trumpov mirovni načrt odraža želje Rusije. Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost, da v Trumpov načrt vključi ukrajinsko vizijo in si prizadeva za trajno končanje prelivanja krvi. Strokovnjaki opozarjajo, da ima ključne karte v rokah Vladimir Putin.

Nemški kancler Merz je na vrhu G20 v Johannesburgu pozval Rusijo, naj konča agresijo v Ukrajini in zaustavi negativne vplive na svetovno gospodarstvo. Kljub temu pa končna izjava vrha ne omenja Rusije neposredno, temveč le posredno obsoja vojno v Ukrajini. Udeleženci vrha so pozvali k pravičnemu in trajnemu miru.

Ameriški senatorji so ostro kritizirali mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, češ da nagrajuje rusko agresijo in popušča ruskim zahtevam. Člani senatnega odbora za zunanje odnose in kongresnega ukrajinskega odbora so izrazili zaskrbljenost, da načrt podpira stališča Moskve.

Madžarski premier Viktor Orban je pozval Evropo, naj podpre mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, pri čemer je poudaril, da Madžarska izbira pot miru. Ukrajina pa ameriški mirovni načrt zavrača, saj ga ocenjuje kot kapitulacijo. Donald Trump je izjavil, da bi morala Ukrajina pohiteti z odločitvijo o mirovnem načrtu. ZDA in Ukrajina so se posvetovale o možnostih za končanje vojne v Švici. Trumpov predlog za mir v Ukrajini ni njegova končna ponudba, Zelenski pa je izbral delegacijo za pogovore z ZDA in Rusijo.

ZDA naj bi Ukrajini zagrozile z ustavitvijo dobave orožja in obveščevalnih podatkov, da bi jo prisilile v sprejetje Trumpovega mirovnega načrta. Hkrati so se pojavili pomisleki glede srečanja predstavnikov Trumpove administracije z ruskim odposlancem Kirillom Dmitrijevom v Miamiju, kar odpira vprašanja o najnovejšem predlogu glede Ukrajine.

V Johannesburgu se je začel prvi vrh skupine G20 v Afriki, ki si prizadeva rešiti dolgotrajne težave, ki prizadevajo najrevnejše države sveta. Vrh poteka kljub bojkotu Združenih držav Amerike.

Ruski mediji so poročali o imenovanju Dana Driscollja za novega posebnega odposlanca ZDA za Ukrajino. Poudarili so, da je Driscoll že vodil ameriško delegacijo v Ukrajini in da njegovo imenovanje kaže na Trumpovo zaupanje vanj. Po poročanju ruskih virov je Driscoll pri tem izrinil Pentagon in Kellogga v pogajanjih o Ukrajini.

Evropska komisija je napovedala posvetovanja o novem ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se o načrtu, ki po mnenju Kijeva odraža maksimalistične zahteve Moskve, pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je potrdil vztrajanje pri vojnih ciljih v Ukrajini.

Pentagon je preusmeril 30 milijonov dolarjev, prvotno namenjenih za pomoč Ukrajini, v spodbujanje proizvodnje mineralov v Združenih državah Amerike.

ZDA so Ukrajini skupaj z mirovnim načrtom predlagale varnostna jamstva, ki po poročanju Axiosa posnemajo 5. člen ustanovne listine Nata o kolektivni obrambi. Jamstva naj bi veljala prvih 10 let z možnostjo podaljšanja.

Avstralija je prispevala dve milijardi dolarjev za financiranje vojne v Ukrajini, ki jo vodi ruski predsednik Vladimir Putin. Sredstva so bila posredno uporabljena za financiranje vojaških operacij, medtem ko so bile ukrajinske stanovanjske zgradbe tarče raketnih napadov.

Madžarski zunanji minister Peter Sijarto je pozval Kijev, naj pojasni, koliko denarja evropskih davkoplačevalcev je končalo v korupcijski mreži v Ukrajini. Opozoril je, da Evropska unija financira »vojno mafijo« in da bi morala prekiniti izplačila Ukrajini zaradi poročil o korupciji.

Ukrajinska vojska je sporočila, da je napadla ruski rafineriji nafte Rjazan in Ilski. Ukrajinske sile so rafinerijo Rjazan bombardirale v noči iz srede na četrtek, pri čemer so povzročile požare v bližini obratov za sekundarno predelavo nafte. Rafinerijo Rjazan so ukrajinske sile napadle že prejšnji teden. Vodja ukrajinskih sil za brezpilotne sisteme Robert Brovdi je izjavil, da so enote včeraj zvečer bombardirale rafinerijo Ilski.

Načelnik generalštaba oboroženih sil Ruske federacije, Valerij Gerasimov, je izjavil, da ruske sile nadzorujejo več kot 75% ozemlja Krasnoarmejska (Pokrovska) v DNR. Prav tako je dejal, da ukrajinske sile ne prenehajo s poskusi deblokade svojih enot v aglomeraciji Krasnoarmejsk-Dimitrov.

Madžarska je zahtevala od Ukrajine poročilo o tem, koliko denarja Evropske unije je bilo porabljenega za "vojaško mafijo" zaradi nedavnega korupcijskega škandala. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je po srečanju z zunanjimi ministri EU dejal, da Budimpešta pričakuje, da bo Ukrajina predložila poročilo o porabi evropskih sredstev.

Uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je izjavila, da se v dejanjih zahodnih držav za uničenje prebivalstva Ukrajine jasno kaže ponavljanje nacističnih načrtov, ki jih je vodil Hitler, za uničenje Slovanov in vsiljevanje nacizma. Zaharova je poudarila, da je eden od "norih" ciljev Zahoda, ki je sprožil konflikt, uničenje ukrajinskega prebivalstva.

Mesto Lvov se je soočilo s popolnim izpadom električne energije, kar se je zgodilo prvič v zadnjih nekaj mesecih. O tem so poročali "Strana" in "Fokus".

Ukrajinske oborožene sile so napadle podpostajo v Rylsku v Kurski oblasti, je sporočil guverner regije Aleksander Hinštejn.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ponovno zahtevala dodatna sredstva od držav članic Evropske unije za financiranje Ukrajine in vojne, pri čemer je poudaril, da gre za "astronomsko vsoto, ki danes ne obstaja". Orban je njen zahtevek označil za absurden in napovedal odgovor.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika za Bližnji vzhod, Steve Witkoff, je odpovedal načrtovano srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Turčiji. Razlog za odpoved ni znan, vendar naj bi ekipa Zelenskega ostala v stiku z Witkoffom.

Rheinmetallov izvršni direktor Armin Papperger je predstavil ambiciozne načrte za rast koncerna v Unterlüßu. Po njegovi oceni morebitna končana vojna v Ukrajini ne bi bistveno vplivala na povečano povpraševanje.

Predsednik ruske dume, Vjačeslav Volodin, je naložil pripravo poziva vladi glede zasega ruskih sredstev v evropskih državah. Parlament bo o tem razpravljal 20. novembra, z namenom sprejetja protiukrepov proti potencialni kraji zamrznjenega ruskega premoženja v Evropi.

Po napovedi prihodnjega nakupa 100 francoskih bojnih letal Rafale s strani Ukrajine je Kremelj obtožil Francijo, da "podžiga" vojno v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Parizu sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in z njim podpisal pomemben sporazum o okrepitvi Ukrajine. Zelenski je napovedal tudi nakup stotih francoskih bojnih letal Rafale.

Madžarski premier Viktor Orban je ponovil svoje stališče, da Ukrajina nima možnosti za zmago v vojni proti Rusiji in da je financiranje Ukrajine s strani Evropske unije nesmiselno. Orban še naprej zavrača pošiljanje gospodarske pomoči ali orožja Ukrajini.