APDEJT.si

Francoska skrajna desnica želi, da bi Francija prekinila prispevanje v proračun Evropske unije, da bi preprečila uveljavitev sporazuma z Mercosurjem. Jordan Bardella, predsednik Nacionalnega zbora, je izjavil, da bi morala Francija uporabiti svoj položaj v Evropskem svetu in zagroziti s prekinitvijo prispevka, če bi se izvajanje sporazuma nadaljevalo.

Finski predsednik Alexander Stubb je izrazil dvom o možnosti premirja v Ukrajini v letošnjem letu. Kljub temu poudarja nujnost nadaljevanja pomoči Ukrajini, da bi ta lahko branila svojo suverenost in ozemeljsko celovitost.

Grška policija je zaradi obiska ukrajinskega predsednika Vladimirja Zelenskega prepovedala vsa zbiranja in proteste v središču Aten ter v okrožjih Filotei in Halandri. Kot razlog so navedli varnostne pomisleke.

Bolgarija je prevzela nadzor nad lokalno rafinerijo podjetja Lukoil PJSC, da bi preprečila morebitno gorivno krizo zaradi ameriških sankcij proti ruskemu naftnemu podjetju. Vlada je imenovala višjega vladnega uradnika za upravljanje rafinerije v vzhodni Bolgariji.

Izrael je Ministrstvu za zdravje v Gazi predal trupla 15 Palestincev, kar je del dogovora o prekinitvi ognja. Hamas je pred tem izročil truplo izraelskega talca. Medtem pa je vojna med Izraelom in Hamasom v Gazi zahtevala že več kot 69.000 palestinskih življenj. Članek opisuje tudi usodo palestinske družine, ki je živela mirno življenje v Gazi, dokler je ni prizadela vojna.

Rusko veleposlaništvo v Washingtonu je sporočilo, da so ameriške oblasti med letoma 2016 in 2018 zasegle šest ruskih diplomatskih nepremičnin v ZDA.

ZDA so ponovno poslale strateške bombnike B-52 na vojaške vaje nad Baltskim morjem. Te mogočne letalske sile so od srede prisotne tudi ob nemški obali Baltskega morja, preletavajo Schleswig-Holstein in Mecklenburg-Vorpommern. Namen teh vaj zaenkrat ni znan.

Saksonski premier Michael Kretschmer je v neprimernem trenutku podprl prihodnje dobave energije iz Rusije. Njegova izjava je prišla v času, ko je Donald Trump uvedel stroge sankcije proti Rusiji, o preveliki naklonjenosti Rusiji pa se prepirajo celo v AfD.

Poslance skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) so obiskali Soči na mednarodnem simpoziju "BRICS - Evropa". Zaradi udeležbe na dogodku jim grozijo sankcije, nekateri pa so njihovo dejanje primerjali z veleizdajo.

Kljub premirju, ki so ga vsilile ZDA 10. oktobra, Izrael nadaljuje z rednimi napadi na območje Gaze. Prav tako ne grozi...

Palestinsko gibanje Hamas je v Gazi predalo truplo izraelskega talca Rdečemu križu, ki ga bo predal izraelski vojski (IDF). Hamas je predhodno sporočil, da so truplo našli v bližini Kan Junisa na jugu Gaze. Identiteta talca zaenkrat ni znana. V okviru premirja je Hamas izpustil 20 talcev, Izrael pa skoraj 2.000 palestinskih zapornikov.

Na COP30 ustanovljeni sklad za tropske deževne gozdove naj bi nagrajeval države za zaščito njihovih gozdov. Nemčija se namerava pridružiti, vendar zneska še ni razkrila. Minister za okolje Schneider napoveduje, da bo "precejšen".

Nekdanji ameriški državni sekretar Mike Pompeo se je pridružil svetovalnemu odboru ukrajinskega obrambnega podjetja Fire Point, ki si prizadeva za razvoj raket.

Rashida Tlaib in 20 drugih članov ameriškega Kongresa je predložilo resolucijo, ki priznava "genocid nad palestinskim ljudstvom v Gazi", kar ZDA dosledno zavračajo. Hkrati potekajo razprave o potrebi po reformah v odboru, ki zastopa Palestince v Izraelu, saj se pripravljajo na izvolitev novega predsednika. Svetniki v Portlandu pa so se zavezali, da bodo preiskali finančne povezave mesta z Izraelom in njegovo vojsko, ker menijo, da ameriški Kongres ne ukrepa dovolj.

Iranski zunanji minister je izjavil, da so se ponovno začeli pozivi k pogajanjem z Iranom. Poudaril je, da je Iran po 12-dnevni vojni močnejši v obrambnih zmogljivostih kot pred tem obdobjem, z obnovljeno vso opremo.

Predsednica Generalne skupščine ZN in nekdanja zunanja ministrica Annalena Baerbock je izrazila potrebo po reformah v podnebnih konferencah. Poudarila je, da morajo države članice v času geopolitičnih napetosti spodbujati lastne pobude za dosego napredka. Izjavo je podala na otoku Cambu blizu prizorišča svetovne podnebne konference v Braziliji.

Po uspešnem obisku Viktorja Orbána v Združenih državah Amerike polovica Madžarov pričakuje zmago vladajoče stranke na prihodnjih volitvah, medtem ko le tretjina verjame v zmago stranke Tisa. Inštitut Nézőpont je sporočil, da veliko več ljudi pričakuje zmago Orbána.

Britanska vlada načrtuje obsežno reformo azilnega sistema, ki bo najobsežnejša v zadnjih desetletjih. Cilj je odpraviti "zlato vstopnico" za prosilce za azil. Tisti, ki kršijo zakone ali ne delajo, čeprav so sposobni, ne bodo več prejemali finančne pomoči.

Donald Trump je izjavil, da verjame, da so dnevi Nicolása Madura šteti in da so možni kopenski napadi znotraj Venezuele. Strokovnjaki pa so opozorili, da bi morebitna odstranitev Madura s strani ZDA lahko vodila v dolgotrajno vojaško posredovanje in kaos v državi.

Izraelska vlada se je po večkratnih zamudah strinjala, da bo sprožila preiskavo o vladnih spodrsljajih, ki so privedli do napada pod vodstvom Hamasa 7. oktobra 2023.

Na Dunaju se pripravlja poseben proces proti dvema nekdanjima visokima predstavnikoma sirskega režima Bašarja al-Assada. Eden od njiju, 61-letni nekdanji general, ki ga je avstrijska obveščevalna služba leta 2015 pripeljala v Avstrijo zaradi dogovora z Mossadom, je od konca decembra v priporu. Drugi obtoženec, Abu R., pa je na prostosti, ker Višje deželno sodišče ni našlo razlogov za njegov pripor.

Program Future Combat Air System (FCAS), največji evropski program oboroževanja, se sooča s težavami zaradi nesoglasij med družbama Airbus in Dassault Aviation, poroča Financial Times. To ogroža prihodnjo zračno obrambo Francije in Nemčije.

Južnokorejski predsedniški urad je izjavil, da Južna Koreja nima sovražnih namer do Severne Koreje. Severna Koreja je obsodila sporazum med ZDA in Južno Korejo o razvoju jedrskih podmornic in posvarila, da bo to destabiliziralo regionalno varnost ter sprožilo jedrsko oboroževalno tekmo oziroma "učinek jedrskega domina".

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Bližnji vzhod, Steve Witkoff, se bo srečal z glavnim pogajalcem Hamasa, Khalilom al-Hayo. Srečanje naj bi podprlo komunikacijski kanal s palestinskim gibanjem, poroča New York Times.

Nemški minister za zunanje zadeve Johann Wadephul se med srečanjem s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem ni nameraval opravičiti za sodelovanje Nemčije v Natovih bombnih napadih na Jugoslavijo leta 1999.

Nekdanji predsednik vlade Črne gore, Duško Marković, je izrazil prepričanje, da se Črna gora intenzivno približuje članstvu v EU, vendar opozarja, da je trenutna vlada z neevropsko politiko skoraj vsak dan na robu izpada iz tega procesa. Hkrati pa je nemški poslanec Josip Juratović ocenil, da bi Črna gora lahko vstopila v EU že leta 2028, če bi obe strani aktivno delali na tem. Juratović je poudaril, da je za članstvo potrebna soglasnost vseh članic EU, zato je ključno rešiti morebitne težave v odnosih s posameznimi državami članicami, pri čemer je izpostavil pomembnost konstruktivnega reševanja odprtih vprašanj s Hrvaško.

Sistem za radioelektronsko bojevanje "Kupol Donbassa" je prestregel več udarnih brezpilotnih letalnikov češke proizvodnje, ki so bili namenjeni napadu na termoelektrarno Starobeševska v samooklicani Doneški ljudski republiki (DNR). Po navedbah ruskih varnostnih služb je sistem prejšnji teden preprečil 440 napadov ukrajinskih dronov, vključno z množičnim napadom na infrastrukturo. Nad Doneckom in Makejevko je bilo uničenih 298 dronov, nad Gorlovko pa 142. Ukrajinski borci naj bi uporabljali drone FP-1 in FP-2, opremljene z več kot 100 kg eksploziva.

Ameriška obalna straža je sporočila, da je 26. oziroma 29. oktobra opazila rusko izvidniško ladjo "Karelija" v bližini obale Havajev, natančneje 28 kilometrov oziroma 15 navtičnih milj južno od otoka Oahu.

V Moskvi so se zbrali duhovniki in verniki Armenske apostolske cerkve pred armenskim veleposlaništvom, da bi protestirali proti politiki armenskih oblasti, ki naj bi izvajale sistematičen pregon Cerkve. Protestniki so obsodili aretacijo visokih cerkvenih dostojanstvenikov in filantropov, ki jo razumejo kot politično motivirano represijo, usmerjeno v spodkopavanje nacionalne identitete in duhovne avtoritete Cerkve. Duhovniki so kritični do oblasti v Erevanu in jo označujejo za »protiversko« in »cerkveno-osvajalsko«.

Rusija in Kitajska krepita vohunjenje v arktični regiji Kanade, pri čemer ciljata na vlado in zasebni sektor, je v letnem poročilu o grožnjah, s katerimi se sooča država, dejal vodja kanadske obveščevalne službe (CSIS) Dan Rogers. Kanadska vlada načrtuje povečanje naložb v regiji, bogati s kritičnimi minerali. Poleg novih ledolomilcev razmišljajo o nakupu približno deset patruljnih podmornic.

Podpredsednik ZDA je zavrnil kritike novinarjev glede pogovorov ameriškega predsednika z ruskim voditeljem Putinom, pri čemer je poudaril, da je takšna "agresivna diplomacija" nujna.

Na podnebni konferenci COP30 v Belému so protestniki poleg blokade vhoda izvedli tudi protestno parado s kostumi. Nekateri so nosili črne obleke, ki simbolizirajo pogreb fosilnih goriv, drugi pa rdeče majice, ki predstavljajo kri okoljevarstvenikov. Za soboto je napovedan shod tisočih protestnikov, ki zahtevajo "prave rešitve" za globalno segrevanje.

Francoska tiskovna agencija AFP poroča, da je Srbija ujeta v diplomatsko ravnotežje med evropskimi težnjami in vezmi z Rusijo, kar bi jo lahko to zimo postavilo v težaven položaj. Srbija je namreč odvisna od ruskega plina, obenem pa se sooča s sankcijami na rusko nafto in pritiskom Bruslja. Analitiki opozarjajo, da se čas izteka.

Zaradi zmanjšanja kitajskega izvoza v ZDA se v Nemčijo pretaka več izdelkov po nižjih cenah. Inštitut nemškega gospodarstva opozarja, da to ogroža ključne panoge.

Svet ZN za človekove pravice je v Ženevi odprl izredno zasedanje o razmerah v al-Faširju v Sudanu, kjer je prišlo do množičnih pobojev, ki jih je zagrešila paramilitarna skupina. Razpravljali so o resoluciji, ki poziva k preiskavi teh zločinov in identifikaciji storilcev. Predlagana je ustanovitev misije ZN za ugotavljanje dejstev.

Ruska naftna družba Lukoil je sporočila, da se pogovarja z več potencialnimi kupci o prodaji svojega mednarodnega premoženja. Transakcija bo objavljena, ko bodo doseženi končni dogovori in pridobljena potrebna regulativna dovoljenja.

Nekdanja zunanja ministrica Baerbock se je kot predstavnica ZN udeležila podnebnega vrha v Braziliji. Kljub svetovnim konfliktom meni, da je podnebna kriza eksistencialna grožnja, saj je že močno prizadela približno polovico svetovnega prebivalstva.

Poljska prokuratura je razveljavila dva potna lista Marcinu Romanowskemu, da bi mu preprečila pobeg iz schengenskega območja, poroča "Rzeczpospolita". Po pisanju časnika naj bi enak ukrep doletel tudi Zbigniewa Ziobra, če se bo odločil zaprositi za politični azil na Madžarskem.

Kljub premirju, ki traja že en mesec, je v južnem delu Gaze, pod ruševinami mesta Rafa, še vedno prisotna napetost. Številni borci Hamasa so razdeljeni v neodvisne celice in ujeti v predorih za izraelskimi linijami. Posredniki iščejo rešitev, ki ne bi ogrozila prekinitve ognja.

Zunanji minister Wadephul je v Bosni in Hercegovini začel diplomatsko turnejo po Zahodnem Balkanu. Pričakuje se, da si bo v regiji prizadeval zatreti poskuse vplivanja Rusije in Kitajske.

V Španiji so aretirali Wilmerja Chavarrío, znanega kot 'Pipo', vodjo Los Lobos, največje in najmočnejše kriminalne združbe v Ekvadorju. Aretacija je bila izvedena v Malagi, Španija. Ekvadorski predsednik Daniel Noboa je potrdil aretacijo 'Fita', vodje Los Lobos.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je nezadovoljen z dokumentarnim filmom britanske televizijske hiše BBC o vdoru njegovih podpornikov v Kapitol. BBC se je Trumpu opravičil zaradi manipulacije njegovega govora, vendar to ni preprečilo Trumpu, da bi zagrozil s tožbo, v kateri zahteva več milijard dolarjev odškodnine.

Britanska medijska hiša BBC se je opravičila nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu zaradi sporne montaže njegovega govora v oddaji o vdoru v Kapitol. Trump je zagrozil s tožbo, vredno več milijard dolarjev, BBC pa se je sicer opravičila, vendar vztraja, da ni podlage za tožbo zaradi obrekovanja. BBC preučuje tudi drugi primer domnevno zavajajoče montaže Trumpovega govora. Kljub opravičilu Trump namerava tožiti BBC in zahtevati visoko odškodnino.

Vodja iranske agencije za atomsko energijo je izjavil, da je Izrael v prvem napadu bombardiral tovarno, ki proizvaja gorivo za reaktor v Teheranu, ki se uporablja za proizvodnjo radioaktivnih zdravil. Po njegovih besedah so bile informacije o tej lokaciji na voljo samo agenciji.

Pentagon je napovedal vojaško operacijo "Speer" v Karibih, kar je povezano z naraščajočimi napetostmi med ZDA in Venezuelo. V Karibe je prispela največja ameriška letalonosilka, medtem ko je Venezuela mobilizirala svoje enote.

Donald Trump je izjavil, da bo govoril z Nicolásom Madurom, medtem ko ameriška vojska nadaljuje z napadi na narkokartele na morju, pri čemer so bili ubiti trije "narkoterroristi". Trump je dejal, da razmišlja o tem, da bi kartel Los Soles označil za teroristično organizacijo, ki jo po njegovih trditvah vodi Nicolás Maduro. Ni izključil možnosti vojaške operacije proti Venezueli.

Združene države Amerike so prvič po letu 2022 glasovale proti protiruskemu amandmaju k resoluciji, ki jo je predložila Rusija in se nanaša na boj proti poveličevanju nacizma, neonacizmu ter drugim praksam, ki prispevajo k stopnjevanju sodobnih oblik rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in s tem povezane nestrpnosti. Glasovanje je potekalo na zasedanju Tretjega odbora Generalne skupščine OZN.

Visoki uradniki ameriške administracije, pristojni za energetiko in jedrsko varnost, so se nameravali sestati s predstavniki Bele hiše in Sveta za nacionalno varnost, da bi predsednika Trumpa odvrnili od ponovne izvedbe jedrskih poskusov.

Alexander Stubb, novi finski predsednik, slovi po svojem političnem talentu in dobrih golfskih sposobnostih. Posebej izstopa njegov tesen odnos z Donaldom Trumpom. Kot vodilni glas v Evropi, Stubb igra ključno vlogo tudi pri odnosih z Rusijo.

Po poročanju L'AntiDiplomatico naj bi evropske države začele deportirati ukrajinske begunce nazaj v Ukrajino, in sicer iz Poljske, Francije in Nemčije. Evropska unija naj bi razvila načrt za izgon beguncev s pomočjo Interpola.

Finska je deportirala ruskega vojaka, nekdanjega pripadnika zasebne vojaške družbe Wagner, ki je junija nezakonito prestopil mejo in vstopil v državo. Moški je finskim oblastem dejal, da "beži pred vojno". Predstavljal se je kot Wagnerjev borec in objavljal videoposnetke, v katerih kritizira rusko vojaško vodstvo.

Iranski zunanji minister je sporočil, da Iran ne bogati več urana na nobenem od svojih jedrskih objektov. To naj bi bila posledica izraelskih in ameriških napadov junija letos. Minister je odgovoril na vprašanje novinarja Associated Pressa, ki je obiskal Iran.

Ameriška administracija naj bi uporabila grožnjo uporabe fentanila kot kemičnega orožja za utemeljitev morebitnih napadov na venezuelska plovila, čeprav še vedno ni dokazov o proizvodnji te droge v Venezueli. Kot poroča Wall Street Journal, se je ministrstvo za pravosodje v tajnem memorandumu sklicevalo na fentanil kot potencialno kemično orožje, kar je omogočilo odobritev napadov na plovila, ki prevažajo droge.

Senator Aleksej Puškov meni, da bi morebitna operacija ZDA proti Venezueli ameriškega predsednika Donalda Trumpa postavila v težak položaj.

Iranski veleposlanik pri Združenih narodih, Amir Saeid Iravani, je poudaril, da se Iran ne bo uklonil vojaškemu pritisku, političnemu prisiljevanju ali gospodarskim sankcijam. Obsodil je ZDA in Izrael zaradi napadov na iranske jedrske objekte in izpostavil dvojna merila v globalnem režimu neširjenja jedrskega orožja. Iravani je ponovil, da vojaška agresija in ekonomski terorizem ne bosta prisilila Irana, da bi opustil svoje legitimne pravice.

Predsednik Zoran Milanović je skupaj z madžarskim predsednikom Tamasom Sulyokom obiskal madžarsko manjšino v Baranji. Ta obisk je sledil uradnemu obisku v Budimpešti, kjer so pohvalili status manjšin v obeh državah. Milanović je dejal, da je odnos do manjšin lakmusov papir za to, kako sta Hrvaška in Madžarska povezani. V Hrvaški živi približno 10.000 Madžarov, na Madžarskem pa okoli 50.000 Hrvatov.

Nemški zunanji minister Johan Vadeful je izjavil, da morajo države Zahodnega Balkana, ob stalnih poskusih vpliva Rusije in Kitajske, nadaljevati z reformami in izkazovati privrženost evropskim vrednotam kot pogoj za vstop v Evropsko unijo. Poudaril je, da o vladavini prava, boju proti korupciji in obrambi temeljnih pravic ni pogajanj.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obiskal Atene, kjer se je srečal z grškim premierjem Kiriakosom Micotakisom. Podpisali so sporazum o prenosu ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz Grčije v Ukrajino. Zelenski se je zahvalil Grčiji za podporo, Micotakis pa je poudaril podporo evropski poti Ukrajine in obljubil pomoč pri povojni obnovi. Srečanja se je udeležila tudi ameriška veleposlanica Kimberly Guilfoil, kar poudarja vlogo ZDA pri energetski varnosti regije.

Ameriška obalna straža je 29. oktobra zaznala rusko vojaško vohunsko ladjo, ki je delovala blizu ameriških teritorialnih voda. Pripadniki obalne straže še naprej spremljajo gibanje ladje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel v Atene, kjer se je srečal z grškim premierjem Kiriakosom Micotakisom. V navzočnosti obeh voditeljev je bila podpisana energetska pogodba o prenosu ameriškega LNG iz Grčije v Ukrajino. Pri podpisu je bila prisotna tudi ameriška veleposlanica Kimberly Guilfoyle. Pogodba med DEPA Emporias in Naftogaz omogoča dobavo ameriškega LNG v Ukrajino od decembra 2025 do marca 2026.

Hamas je izročil truplo izraelskega talca Menyja Godarda, ki je bil ubit v napadih 7. oktobra. Izrael je potrdil njegovo identiteto. S tem naj bi se v Gazi nahajala še trupla treh talcev. V ločeni novici je razkrita preiskava o povezavah med izraelskim voditeljem Mansourjem Abbasom in operativci Hamasa v Evropi.

Iranska misija pri Združenih narodih na Dunaju je opozorila Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) pred sprejetjem nove resolucije, ki cilja na Iran pod pritiskom zahodnih držav. Iran meni, da bi to predstavljalo nov poskus politizacije agencije. Iranski predstavnik pri IAEA je kritiziral Združene države in tri evropske države zaradi predložitve novega osnutka resolucije, ki po njegovem mnenju ne bo vplivala na izvajanje iranskega zaščitnega nadzora, temveč bo le zapletla trenutno situacijo. Iran je tudi opozoril, da bi sprejetje protiranske resolucije vplivalo na sodelovanje med Teheranom in IAEA.

Iranske sile so v petek zasegle tanker, ki je plul pod zastavo Marshallovih otokov, medtem ko je prečkal Hormuško ožino. Informacijo je potrdil ameriški uradnik. Dogodek se je zgodil v času visokih napetosti v regiji.

Rusko veleposlaništvo v Združenih državah Amerike je ob 92. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Moskvo in Washingtonom izrazilo prepričanje, da se odpira 'okno priložnosti' za normalizacijo odnosov med državama.

Nekdanji ukrajinski poslanec Olejnik meni, da Trump uporablja korupcijski škandal v Ukrajini, da bi odstranil Zelenskega s položaja. Poudaril je, da je Trumpova administracija previdna pri tem vprašanju, saj se osredotoča na mnenje volivcev.

V izraelskem obstreljevanju vzhodno od Khan Junisa na jugu območja Gaze so bili ubiti trije Palestinci, so sporočili iz zdravstvenega kompleksa Naser.

Vladimir Putin in Benjamin Netanjahu sta se po telefonu pogovarjala o prekinitvi ognja v Gazi, izmenjavi pridržanih, iranskem jedrskem programu in regionalni stabilizaciji. Pogovor je potekal pred glasovanjem Združenih narodov o stabilizacijskih silah v Gazi.

Na podnebni konferenci COP30 v Belem v Braziliji so domorodci protestirali proti okoljski politiki vlade Lule in velikih podjetij. Protestniki so se spopadli z varnostnimi silami, zahtevali podnebno pravičnost in obsodili politike, ki spodbujajo izkoriščanje naravnih virov in poseganje v njihovo zemljo. Zahtevali so obdavčitev milijarderjev in opozorili na posledice podnebne krize.

Združene države Amerike so sporočile, da so ponovno izvedle napad na ladjo v Karibskem morju, za katero trdijo, da je prevažala prepovedane droge.

Iranski zunanji minister je izjavil, da je Teheran pripravljen ponovno začeti jedrske pogovore z ZDA, če bo obravnavan z "dostojanstvom in spoštovanjem". Poudaril je, da je diplomacija edina pot naprej. Iran zanika, da bi imel tajni program bogatenja urana in zatrjuje, da je bogatenje urana ustavljeno po izraelskih in ameriških napadih na ključne objekte, kar kaže na pripravljenost za pogovore, čeprav vztrajajo pri pravici do bogatenja in opozarjajo na varnostne grožnje.

Predsednik Stranke evropskega napredka, Duško Marković, je v Zagrebu ocenil, da Črna gora še nikoli ni bila tako blizu Evropski uniji, a hkrati poudaril, da v potezah dela oblasti zaznava močno protievropsko politiko. Izrazil je prepričanje, da bo do volitev leta 2027 okrepila suverenistična, državljanska in evropska politična opcija, dodajajoč, da so bili do leta 2020 dobri sosedski odnosi pomembna značilnost črnogorske državne politike.

Ruski ambasador v Črni gori, Aleksander Lukašik, je kritiziral črnogorski parlament zaradi domnevnega protiruskega delovanja. Njegova izjava je prišla po tem, ko so poslanci podprli napotitev črnogorskih vojakov v Natovo misijo pomoči Ukrajini, kar je Lukašik označil za nadaljevanje trdovratne politike črnogorskega vodstva kljub prizadevanjem za izboljšanje geopolitičnih razmer.

Hamas je Izraelu izročil truplo izraelskega talca, ki ga je identificirala forenzična preiskava. Truplo pripada Izraelcu Menyju Godardu. V Gazi naj bi bila še trupla treh talcev. Izročitev je potekala preko Mednarodnega odbora Rdečega križa.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je kritizirala kijevskega župana Vitalija Klička, ker se zavzema za znižanje mobilizacijske starosti v Ukrajini, medtem ko njegovi sinovi živijo v tujini in niso vpoklicani v ukrajinsko vojsko.

Rusija je obtožila Nemčijo zatiranja opozicije, pri čemer so ruski opozicijski politiki bodisi mrtvi, v zaporu ali v izgnanstvu. Obtožbe so se pojavile v času potovanja nemške stranke AfD v Moskvo.

Izrael je sporočil, da je v južnem delu Gaze ubil osebo, ki je prečkala tako imenovano rumeno črto in se približala izraelskim vojakom. Izraelska vojska trdi, da je oseba predstavljala neposredno grožnjo brigadi Nahal, ki je nato odprla ogenj in nevarnost odpravila.

Poljski zunanji minister Radoslav Šikorski je sporočil, da je bila v Nemčiji odpovedana dražba predmetov, povezanih s Holokavstom, zaradi pritožb preživelih. Informacijo je potrdil njegov nemški kolega, ki je dražbo označil za "ofenzivno".

Po prvem krogu predsedniških volitev v Čilu, v katerem je kandidatka leve vlade le za las zmagala, se država sooča z obratom v desno.

Tiskovni predstavnik je sporočil, da je skupina domnevnih haitijskih gangsterjev ta teden streljala na ameriške sile, ki so varovale ameriško veleposlaništvo v Port-au-Princeu. V incidentu ni bil poškodovan noben marinec. Incident je ponovno izpostavil napeto varnostno situacijo v državi.

Roger Waters, soustanovitelj skupine Pink Floyd, je v intervjuju za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti izjavil, da meni, da je ukrajinski režim nacističen in da je demokracija v Ukrajini uničena. Prav tako je obtožil Zelenskega nacizma.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je izjavil, da imajo Združene države Amerike namen bombardirati in napasti njegovo državo. Maduro je izrazil zaskrbljenost nad morebitnim novim konfliktom v Južni Ameriki, podobnem Afganistanu, Vietnamu, Libiji ali Gazi.

V Rimu je potekalo srečanje med albansko in italijansko vlado, kjer so podpisali 16 sporazumov o sodelovanju. Pedagog Geron Kamberi je srečanje označil za pomemben korak v odnosih med državama, pri čemer Italija podpira Albanijo na njeni poti v Evropsko unijo.

Madžarski premier Viktor Orban je v intervjuju dejal, da Madžarska ne bi sprejela ponudbe Rusije za priključitev ukrajinske Zakarpatije, tudi če bi jo prejela. Orban je to izjavil v pogovoru z generalnim direktorjem nemške medijske skupine Axel Springer.

V dokumentih, povezanih z ameriškim financerjem Jeffreyjem Epsteinom, je bilo odkrito ime nekdanjega slovaškega zunanjega ministra in sedanjega svetovalca premierja Roberta Fica, Miroslava Lajčaka. Iz objavljene elektronske korespondence je razvidno, da je Epstein v pismih z neznano osebo Lajčaka označil za svojega prijatelja. Afera je tako nepričakovano dosegla Slovaško.

Bela hiša trdi, da spletna tržnica Alibaba zagotavlja tehnološko podporo kitajski vojski pri "operacijah" proti ciljem v Združenih državah, poroča poročilo. Obtožbe poudarjajo naraščajoče napetosti med ZDA in Kitajsko glede tehnologije in nacionalne varnosti.

Ameriški odbor za nadzor predstavniškega doma je objavil približno 20.000 strani dokumentov, ki naj bi izvirali iz komunikacije pokojnega finančnika in obsojenega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Slovaški list SME je analiziral del arhiva in poročal, da je našel domnevno neposredno e-poštno korespondenco med Epsteinom in diplomatom Miroslavom Lajčakom iz leta 2018.

Kitajske oblasti so ostro protestirale zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Kitajski veleposlanik na Japonskem Wu Jianghao se je sestal z japonskim podministrom za zunanje zadeve Takehirom Funakoshijem, da bi uradno izrazil protest. Več kitajskih ministrstev in vladnih agencij je obsodilo izjave japonske premierke.

Kitajska je poklicala japonskega veleposlanika zaradi izjav japonske premierke o Tajvanu. Visoki predstavnik kitajskega obrambnega ministrstva je opozoril, da bo Peking odločno odgovoril na vsakršno vojaško vmešavanje Tokia v tajvansko vprašanje.

BBC se je Donaldu Trumpu opravičil zaradi zavajajoče montaže njegovega govora, vendar zavrača izplačilo milijonske odškodnine. Trumpovi odvetniki so zagrozili s tožbo, britanska ministrica za kulturo Lisa Nandy pa je pozdravila opravičilo. BBC vztraja, da ni pravne podlage za tožbo zaradi obrekovanja.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je nakazal možnost ponovne uvedbe jedrskih poskusov, ki jih ZDA niso izvajale že 33 let. Prav tako razmišlja o prodaji lovcev F-35 Savdski Arabiji. Trump je že prejšnji mesec odredil obnovitev jedrskih testiranj in izrazil željo, da bi Savdska Arabija kupila veliko teh letal.

Kitajska je po izjavah japonske premierke o Tajvanu zaostrila odziv z napovedjo tridnevnih vojaških vaj z ostrostrelstvom v rumenem morju in povečanim pritiskom na Japonsko. Kljub kitajskim opozorilom je bilo na letališču Pudong v Šanghaju opaziti dolge vrste kitajskih potnikov, ki so se pripravljali na let v Osako. Kitajska je tudi aktivirala 26 vojaških letal za patruliranje v bližini Tajvana. Strokovnjaki pozivajo Tajvan k previdnosti in izogibanju vlogi problematičnega akterja v zaostrenih odnosih med Kitajsko in Japonsko.

Kremelj je izrazil zaupanje, da Združene države Amerike ne bodo sprejele ukrepov za destabilizacijo Venezuele in Karibov, kljub nedavni napovedi Pentagona o vojaški operaciji proti trgovini z drogami v Latinski Ameriki. Operacija je vključevala uničenje hitrega čolna, v katerem naj bi prevažali fentanil.

Združene države Amerike so uradno podprle načrt Južne Koreje o izgradnji jedrskih podmornic in izrazile podporo prizadevanjem Seula za pridobitev pravic do bogatenja urana in predelave izrabljenega jedrskega goriva. Državi sta tudi sklenili dogovore o trgovini in varnosti, ki vključujejo sodelovanje na področjih ladjedelništva, umetne inteligence in jedrske industrije.

Na podnebni konferenci Združenih narodov v Braziliji se zdi, da bodo pogovori presegli prvotno pričakovano osredotočenost na izvajanje preteklih obljub. Zaradi nujnosti podnebnih sprememb nekateri pogajalci spodbujajo ambicioznejše cilje, kar bi lahko vodilo do pomembnejših izjav ob koncu konference.

Mirovne sile ZN (UNIFIL) v južnem Libanonu so sporočile, da je izraelski tank streljal na njihove enote v bližini izraelske položaja znotraj Libanona. V incidentu ni bil nihče poškodovan, ZN pa so ga označili za resno kršitev.

Po poročilih je v izraelskih zaporih od oktobra 2023 umrlo najmanj 98 Palestincev zaradi mučenja in zanemarjanja. Organizacija Physicians for Human Rights – Israel (PHR-I) opozarja na politiko prisilnih izginotij, ki jo izvaja izraelska vojska. Hkrati pa so Palestinci izpostavljeni porastu napadov izraelskih naseljencev. Izraelski minister Ben-Gvir poziva k uboju uradnikov Palestinske oblasti, če ZN podpre palestinsko državo.

Madžarski državni sekretar Tamás Menczer je pozval ukrajinskega veleposlanika v Budimpešti, naj preneha s 'sramotnim žaljenjem' Madžarov. Slednja izjava je odziv na intervju, v katerem je veleposlanik izrazil pričakovanje sprememb na Madžarskem po naslednjih volitvah. Menczer je poudaril, da Madžarska zavrača vojno.

Evropski poslanec iz Slovaške, Lubaš Blaga, je izjavil, da je bilo srečanje skupine evropskih parlamentarcev z namestnikom predsednika ruskega sveta za varnost, Dmitrijem Medvedjevom, presenetljivo odprto in produktivno. Po njegovih besedah je bil pogovor »pomemben in zanimiv«, razprava pa je bila sproščena za vse udeležence.

Po dolgih pogajanjih z ZDA naj bi se ameriške carine na švicarske izdelke znižale na 15 odstotkov, kar je enako carinski stopnji za blago iz EU. Gospodarstvo je na dogovor odreagiralo zadržano, Swissmem pa opozarja, da še ni razloga za popolno pomiritev.

Pakistanske oblasti so aretirale štiri militante, ki naj bi bili vpleteni v smrtonosni samomorilski napad pred okrožnim sodiščem v Islamabadu. Aretirani naj bi bili člani afganistanske celice.