Leto 2025 je prineslo številne pozitivne novice na različnih področjih. Diplomatsko je premirje med Izraelom in Hamasom ter osvoboditev talcev prineslo optimizem. Poleg tega so bili doseženi socialni in medicinski napredki, pa tudi upanje glede zaščite planeta.

Iranski in katarski zunanji minister sta v telefonskem pogovoru izmenjala mnenja o dogodkih v Palestini, Libanonu in Jemnu. Ministra sta pozvala k prekinitvi napadov na civiliste v Gazi in Libanonu.

Kitajski diplomat Pengyu je poudaril, da bo dobava ameriškega orožja Tajpeju le še povečala možnost vojaškega konflikta v Tajvanski ožini. Opozoril je, da bi lahko Tajvan postal »sod smodnika«.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da pametni zahodni politiki Ukrajini ponujajo dobre pogoje za končanje konflikta z Rusijo, vendar jih Kijev ne želi sprejeti. Putin je to izjavil v soboto, 27. decembra.

Kitajska je pozdravila dogovor o prekinitvi ognja med Kambodžo in Tajsko ter napovedala, da se bo njen zunanji minister srečal s svojima kolegoma iz obeh držav na Kitajskem. Dogovor je bil dosežen po več tednih spopadov na meji med državama. Kitajsko zunanje ministrstvo je izjavilo, da dogovor kaže, da sta dialog in posvetovanje praktična in učinkovita načina za reševanje zapletenih sporov. Kitajska napoveduje, da bo igrala konstruktivno vlogo pri reševanju spora.

Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je opravil diplomatske pogovore s katarskim emirjem Sheikom Tamimom bin Hamadom Al-Thanijem glede ohranjanja somalijske enotnosti in suverenosti. Predsednik je emirju predstavil stališče Somalije proti načrtom, ki ogrožajo njeno ozemeljsko celovitost. Opravil je tudi posvetovanja z voditelji vzhodne Afrike in Afriškega roga o diplomatskih vprašanjih.

Po poročanju medijev naj bi se odnosi med francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem zaostrili, ker je Macron predlagal ponovno vzpostavitev dialoga z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Različna politična stališča glede odnosov z Moskvo naj bi pripeljala do napetosti med voditeljema.

Izrael je postal prva država, ki je uradno priznala Somaliland kot neodvisno državo, kar je povzročilo močne reakcije. Somalija in Afriška unija so izrazile ogorčenje. Poteza je sprožila geopolitični potres in jo ocenjujejo kot strateško odločitev z daljnosežnimi posledicami v regiji Rdečega morja. Donald Trump naj bi izrazil nepoznavanje Somalilanda.

Pakistan je ponovil svojo podporo prizadevanjem za spodbujanje miru in stabilnosti v Jemnu. Poudarili so, da pozorno spremljajo nedavni razvoj dogodkov v državi in izrazili podporo diplomatskim prizadevanjem Savdske Arabije za zagotovitev miru in stabilnosti. Pohvalili so tudi prizadevanja Združenih arabskih emiratov v zvezi s tem.

Evropska unija je poudarila, da vztraja pri spoštovanju suverenosti Somalije, potem ko je Izrael uradno priznal odcepljeno regijo Somaliland. Afriška unija je izrazila zaskrbljenost, da bi vsak poskus spodkopavanja somalijske suverenosti ogrozil mir in stabilnost v Afriki, ter zavrnila izraelsko priznanje. Poudarili so tudi ozadje nastanka in neodvisnosti Somalilanda.

Somalija in Afriška unija sta se odzvali z ogorčenjem, potem ko je Izrael kot prva država formalno priznal Somaliland kot neodvisno državo. Pakistan se je pridružil 20 drugim državam in Organizaciji islamskega sodelovanja (OIC) pri zavračanju izraelskega priznanja Somalilanda.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je izjavil, da je njegova država pripravljena na sodelovanje z Združenimi državami, če bo Washington opustil kolonialno politiko in začel dialog, ki temelji na medsebojnem spoštovanju.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izrazil zaskrbljenost zaradi zaostritve razmer v Jemnu. Pozval je vse strani k zadržanosti in okrepljenim diplomatskim prizadevanjem za rešitev situacije. Združene države so zaskrbljene zaradi nedavnih dogodkov na jugovzhodu Jemna.

Savdska koalicija v Jemnu je opozorila separatiste, ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, da se bo takoj odzvala na vsako njihovo vojaško potezo, ki bi spodkopala prizadevanja za deeskalacijo na jugu države. Savdska Arabija je že pred tem opozorila jemenske separatiste, da bo podprla jemensko vlado v primeru vojaškega spopada in pozvala k umiku sil iz zavzetih provinc.

Volodimir Zelenski je pred odhodom v ZDA razkril, da bo njegova delegacija s Trumpom razpravljala o petih ključnih točkah za rešitev konflikta v Ukrajini. Zelenski je pojasnil, kaj pričakuje od srečanja.

Prihajajoči pogovori na Floridi razkrivajo neskladnost prioritet med Trumpom in Netanjahujem, pri čemer se izraelski premier osredotoča na nadaljnje napade na Iran, medtem ko se ameriški predsednik usmerja v naslednjo fazo prekinitve ognja v Gazi. Nekdanji iranski zunanji minister Zarif je izjavil, da ima Izrael odločilen vpliv na ameriško politiko in da je Netanjahu glavna ovira za mir.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je telefoniral Nasryju "Titu" Asfuri, da bi mu čestital za jasno volilno zmago na predsedniških volitvah v Hondurasu.

Volodimir Zelenski je pred odhodom v ZDA razkril, da bo z Donaldom Trumpom razpravljal o petih točkah za rešitev konflikta v Ukrajini. Ukrajinska delegacija naj bi na srečanju 27. decembra z ameriško stranjo razpravljala o petih točkah, ki se nanašajo na reševanje konflikta.

Zunanji minister Turčije Hakan Fidan je opravil telefonske pogovore z zunanjimi ministri Egipta, Savdske Arabije in Jordanije. Pogovarjali so se o razmerah v Somaliji in Gazi. Fidan se je srečal tudi z višjim svetovalcem ZDA za Afriko Massadom Boulosom, s katerim sta ocenila situacijo v Somaliji.

Rusija in ZDA sta bližje rešitvi konflikta v Ukrajini, vendar morata strani še narediti 'zadnji korak'. To je dejal ruski namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov na ruski televiziji, poroča ruska tiskovna agencija TASS. Po besedah Rjabkova Moskva in Washington nadaljujeta pogovore o tem vprašanju.

Pakistan je poklical britanskega namestnika visokega komisarja zaradi protesta v Bradfordu, kjer so bile izrečene "provokativne" izjave proti pakistanskemu civilnemu in vojaškemu vodstvu. Pakistansko zunanje ministrstvo je zahtevalo preiskavo ženske, ki je na shodu omenjala smrt pakistanskega načelnika generalštaba.

Tajska in Kambodža sta se dogovorili za prekinitev ognja, s čimer želita umiriti napetosti na skupni meji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da se bo z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom srečal v nedeljo, 28. decembra, na Floridi. Kremelj je potrdil telefonski stik med Rusijo in ZDA, vendar ni razkril podrobnosti pogovora.

Afganistansko veleposlaništvo na Japonskem je napovedalo, da bo po posvetovanjih z japonskimi oblastmi 31. januarja 2026 prekinilo vse svoje dejavnosti. Odločitev je bila sprejeta zaradi negotovosti glede diplomatskih odnosov po političnih spremembah v Afganistanu.

Susan Ashton Thornton, nekdanja pomočnica ameriškega državnega sekretarja za Azijo, je v intervjuju za kitajske medije dejala, da bi se ameriški in kitajski voditelji leta 2026 lahko srečali kar štirikrat. To bi bil zgodovinsko visok obisk med državama od vzpostavitve diplomatskih odnosov, kar bi bil pozitiven znak za stabilnost odnosov.

Želja francoskega predsednika Emmanuela Macrona po obnovitvi dialoga z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom povzroča zaskrbljenost med evropskimi političnimi elitami in znotraj Evropske unije. Te skrbi izhajajo iz Macronovih izjav o potrebi po pogovorih s Putinom, kar je razvidno iz poročanja Al Khaleej.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v telefonskem pogovoru s premierjem Kambodže Hun Manetom izrazil pripravljenost Washingtona za sodelovanje v mirovnih pogovorih med Kambodžo in Tajsko, so sporočili z ameriškega zunanjega ministrstva. Rubio je potrdil, da so ZDA pripravljene podpreti pogovore za zagotovitev miru in stabilnosti med državama.

Venezuela je izrazila hvaležnost Rusiji za podporo pri zaščiti svoje suverenosti in ohranjanju miru v Karibskem bazenu, sredi naraščajočih napetosti z ZDA. Minister za zunanje zadeve Ivan Gil Pinto je v imenu predsednika Nicolasa Madura poudaril pomembno podporo Rusije pri obrambi interesov venezuelskega naroda pred "bojevitimi grožnjami" ZDA in izpostavil stalno rusko podporo stabilnosti v regiji.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v telefonskem pogovoru s premierjem Kambodže pozval Kambodžo in Tajsko, naj končata nasilje, ki je med državama izbruhnilo 7. decembra.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na božični dan "zelo dobro" pogovarjal s posebnim odposlancem ZDA, Steveom Witkoffom, in predsednikom Donaldom Trumpom o morebitnem mirovnem sporazumu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da se je z ameriškim odposlancem za Bližnji vzhod, Weikoffom, in zetom predsednika Trumpa, Kushnerjem, pogovarjal o možnostih za končanje vojne z Rusijo. Srečanje je trajalo približno eno uro, pogovarjali pa so se o različnih oblikah, srečanjih in časovnicah.

Rusko zunanje ministrstvo je pridržanje ruskega kontejnerskega plovila Adler s strani Švedske označilo za kršitev mednarodnega prava. Moskva upa, da Stockholm ne bo zaostroval napetosti v regiji, saj meni, da je poteza švedskih oblasti v nasprotju z mednarodnimi normami.

Rusija je sporočila, da kljub prizadevanjem Evropejcev za oviranje procesa, poteka počasen, a stabilen napredek v mirovnih pogajanjih z ZDA. Izjavo je podala Marija Zaharova.

Rusko zunanje ministrstvo je kritiziralo ZDA zaradi pritiska na Venezuelo in zahtevalo stabilnost ter spoštovanje. Stanje v Karibskem morju so označili za "pravni kaos".

Ukrajinski predstavnik pri Združenih narodih, Andrij Melnik, je izjavil, da bi morale partnerice Ukrajine izvajati pritisk na države globalnega juga, ki ne podpirajo ukrajinskih resolucij v ZN. S tem naj bi spodbudili te države k večji podpori Ukrajini.

Armin Laschet je predlagal, da Nemčija in Francija skupaj sprožita pobudo za vzpostavitev dialoga z Moskvo glede rešitve konflikta v Ukrajini. Evropa je skupaj z Ukrajino pripravila načrt za prekinitev ognja, vendar ZDA ohranjajo stike z Moskvo, kar ne vzbuja odobravanja pri vseh.

Japonska televizija NTV poroča, da je Kitajska zaradi napetih odnosov z Japonsko svojim turističnim agencijam naročila, naj zmanjšajo število potovanj na Japonsko za 60 %. Kitajsko ministrstvo za kulturo in turizem naj bi pozvalo vodje velikih turističnih agencij in jim izdalo navodila o zmanjšanju števila turistov.

Deset senatorjev iz Odbora za mednarodne odnose je predsednika ZDA Donalda Trumpa pozvalo, naj ponovno pretehta odločitev o odpoklicu skoraj 30 veleposlanikov. Po njihovem mnenju bo ta poteza ustvarila "nevaren vakuum" v vodstvu ameriških diplomatskih misij in omogočila širitev vpliva držav, kot sta Rusija in Kitajska, kar bi lahko škodovalo interesom ZDA.

Jemenska vlada, ki je mednarodno priznana, in Hutijevci so dosegli dogovor o izmenjavi posmrtnih ostankov padlih v vojni. Ta poteza je del širšega dogovora o izpustitvi več tisoč ujetnikov. Jemen ostaja razdeljen, severni del pa nadzorujejo Hutijevci.

Kandidatka vladajoče stranke Libertad y Refundación (Libre, levica), Rixi Moncada, je izjavila, da je Nacionalni volilni svet (CNE) "umoril našo krhko demokracijo" z razglasitvijo Asfure za zmagovalca. Moncada je razglasitev označila za "tujo vsiljevanje".

Administracija Donalda Trumpa je odpoklicala skoraj 30 ameriških ambasadorjev po svetu, kar je po poročanju New York Times presenetilo številne. Odpoklic naj bi bil nenaden, veleposlaniki pa so bili o tem obveščeni po telefonu brez dodatnih pojasnil. Gre za potezo, s katero želi Trumpova administracija uveljaviti 'Ameriko na prvem mestu' in zamenjati 'apolitične' diplomate z zvestimi podporniki MAGA.

Imenovanje Jeffa Landryja za posebnega odposlanca za Grenlandijo je sprožilo napetosti med Združenimi državami in Dansko. Predsednik Trump je dejal, da ZDA potrebujejo Grenlandijo zaradi nacionalne varnosti, medtem ko je Landry izrazil željo, da bi otok postal del ZDA. Danska je imenovanje označila za nesprejemljivo in zahteva spoštovanje ozemeljske celovitosti Grenlandije. Landry je kasneje zanikal, da bi ZDA želele osvojiti Grenlandijo in poudaril, da želijo le odpreti dialog z njenimi prebivalci. Trumpova administracija sicer odpoklicuje okoli 30 ambasadorjev po svetu.

Iranska stalna misija pri Združenih narodih je zavrnila pozive ameriškega odposlanca k ustavitvi bogatenja urana na iranskem ozemlju in pozvala Teheran, naj sprejme ponujeno diplomatsko roko Washingtona.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je kritiziral namestnico posebnega odposlanca ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Bližnji vzhod, rekoč, da njena nedavna ponudba pogovorov z Iranom odraža, da politika Washingtona še vedno temelji na prisili, ne na iskreni diplomaciji. Iran poziva ZDA, naj namesto "zavajanja sveta" poskusijo z iskreno diplomacijo.

Bolgarsko sodišče je odobrilo izročitev ruskega državljana Sergeja Ivina Združenim državam Amerike. Odvetnik Ivina načrtuje vložitev pritožbe, so sporočili iz ruskega veleposlaništva v Sofiji.

Demokratski senatorji so v sredo pozvali predsednika Donalda Trumpa, naj prekliče, kot so dejali, "odločitev brez primere" o odpoklicu skoraj 30 kariernih ameriških ambasadorjev. V pismu so opozorili na nevarno vodstveno praznino, ki jo ta poteza pušča.

Katar je pozdravil dogovor o izmenjavi ujetnikov in pridržanih oseb v Jemnu, ki je bil podpisan v Muscatu v Omanu, in ga ocenil kot pomemben korak k reševanju humanitarnih vprašanj. Tudi Iran je pozdravil dogovor med jemenskima stranema o izmenjavi skoraj 3.000 ujetnikov, pri čemer je tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva ta korak označil za pomemben humanitarni ukrep.

V Betlehemu so po dveh letih, ko so bile božične slovesnosti zaradi vojne v Gazi okrnjene, znova praznovali božič. Na Tisoče ljudi se je zgrnilo na Trg jasli na božični večer, kjer so družine naznanile prepotrebno okrepitev prazničnega duha. Po dveh letih so ponovno postavili tudi velikansko božično drevo.

Aleksandar Vučić je izjavil, da Srbija ostaja na evropski poti, vendar meni, da nima podpore nobene velike sile. Dodal je, da so bili pogovori z Evropsko unijo o REM (Regulator elektronskih medijev) ponižujoči in da je Srbija pristajala na neumnosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k srečanju z Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o občutljivih vprašanjih prihodnjega mirovnega sporazuma z Rusijo, kot je nadzor nad ozemljem. Zelenski je tudi predstavil podrobnosti novega mirovnega načrta.