Ameriško veleposlaništvo v Bukarešti je objavilo božično sporočilo, v katerem Michael Dickerson, začasni odpravnik poslov, poudarja močno in rastoče partnerstvo med ZDA in Romunijo. V sporočilu ZDA Romuniji voščijo vesele praznike in poudarjajo, da imajo mnogo razlogov za praznovanje.

Zunanji minister Hakan Fidan se je v Ankari sestal s člani političnega biroja Hamasa, ki ga je vodil Halil el-Hayye. Hamas je poudaril, da izpolnjuje pogoje za prekinitev ognja, vendar Izrael še naprej napada Gazo, kar naj bi oviralo prehod v drugo fazo mirovnega načrta.

Ameriški predsednik Donald Trump je južnokorejskemu predsedniku Lee Jae Myungu podaril zlati ključ Bele hiše. Darilo je bilo izročeno preko nove južnokorejske veleposlanice v Združenih državah Amerike, Kang Kyung-wha. Po besedah Leejevega pomočnika je Trump izrazil hvaležnost za "zelo dragoceno darilo" in izrazil svoje želje.

V vietnamskem veleposlaništvu na Kubi je 23. decembra potekalo srečanje nekdanjih kubanskih uradnikov in strokovnjakov, ki so delali v Vietnamu in ohranjajo tesne vezi z njim. Dogodek je bil del obeleževanja 65. obletnice vzpostavitve diplomatskih odnosov med Vietnamom in Kubo. Kuba bo vietnamskim študentom podelila polne štipendije za študij medicine. Odprta je bila tudi fotografska razstava, ki zaznamuje diplomatske odnose med državama. Izmenjali so si teoretična stališča o vodstvu partije pri makroekonomski stabilnosti.

Alžirski parlament je soglasno sprejel zakon, ki francosko kolonizacijo (1830–1962) označuje kot »državni zločin« in od Francije zahteva uradno opravičilo. Ta poteza ima močan simboličen pomen in lahko še zaostri napetosti med državama.

Novoimenovani posebni odposlanec ZDA za Grenlandijo, Jeff Landri, je napovedal, da želi Bela hiša vzpostaviti neposreden dialog z prebivalci otoka Grenlandija, kar nakazuje na ponovno zanimanje ZDA za to območje.

Bangladeš je zaradi naraščajočih napetosti z Indijo ustavil izdajanje viz v svoji visoki komisiji v New Delhiju in na misiji v Tripuri. Prav tako je Bangladeš poklical indijskega veleposlanika zaradi varnostnih pomislekov glede svojih misij v Indiji in poročil o napadih nanje.

Sol, ki je zapustila Venezuelo pred več kot 11 leti, je načrtovala vrnitev domov za božič, a bo morala svoje načrte preložiti zaradi težav s potovanji. Številni Venezuelci se soočajo s podobnimi težavami zaradi izolacije države.

Ameriški veleposlanik pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da so se ZDA približale rešitvi ukrajinskega konflikta bolj kot kdaj koli prej in da bi se lahko kriza rešila v naslednjih 90 dneh. Opozoril je tudi, da bo zima v Ukrajini surova.

Združene države in Iran sta se na Varnostnem svetu Združenih narodov sprla glede pogojev za oživitev jedrskih pogovorov. ZDA so izjavile, da so pripravljene na neposredna pogajanja, medtem ko je Iran zavrnil pogoje Washingtona. Varnostni svet ZN je razpravljal o iranskem jedrskem vprašanju in resoluciji 2231 na zahtevo zahodnih članic, čeprav so Rusija, Kitajska in Iran temu nasprotovali. Razprava je potekala v ozadju pravnih in političnih napetosti glede iranske jedrske datoteke.

Iranski veleposlanik pri Združenih narodih je poudaril, da se Iran ne bo podredil pritisku in da ostaja zavezan diplomaciji. Pozval je Francijo in Veliko Britanijo, naj prepričata ZDA, da sledijo diplomatski poti in opustijo politiko "ničelne obogatitve", ki bi po mnenju Irana uničila diplomatska prizadevanja. Iran je pripravljen zagotoviti jamstva glede svojega miroljubnega jedrskega programa, vendar poudarja, da se ne bo uklonil prisili.

Iranski zunanji minister in egiptovski zunanji minister Badr Abdel Ati sta se pogovarjala in izmenjala mnenja v telefonskem pogovoru.

Parlamentarna komisija za zunanjo politiko je odobrila kandidature štirih novih ambasadorjev Republike Moldavije v Romuniji, Ukrajini, Franciji in na Kitajskem. Mihai Mîțu bo imenovan za ambasadorja v Romuniji, Victor Chirilă v Ukrajini, Lorina Bălteanu v Franciji, Petru Frunze pa na Kitajskem.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v telefonskem pogovoru azerbajdžanskemu predsedniku Ilhamu Alijevu čestital za rojstni dan in izrazil podporo napredku v mirovnem procesu med Azerbajdžanom in Armenijo. Erdoğan je poudaril, da Turčija podpira ta proces.

Rusko zunanje ministrstvo je izjavilo, da bi ponovna vzpostavitev neposrednih letalskih povezav med Moskvo in Washingtonom signalizirala normalizacijo odnosov med državama. Izrazili so upanje, da bo Washington pokazal "politično voljo" za to potezo.

Ruski stalni predstavnik pri mednarodnih organizacijah na Dunaju, Mihail Uljanov, je poudaril, da ima Iran pravico do nadaljevanja svojega miroljubnega jedrskega programa v skladu s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja (NPT). Uljanov je izjavil, da ima Iran legitimno pravico do vzdrževanja svojega nacionalnega jedrskega programa.

Kitajska je vložila uradni protest pri Japonski zaradi obiskov visokih poslancev vladajoče stranke Tajvanu, saj meni, da ti obiski kršijo politične temelje dvostranskih odnosov. Protest sledi obisku Koichija Hagiude, poslanca LDP in izvršnega sekretarja stranke, ki se je srečal z voditeljem Tajvana, Williamom Lai Ching-tejem. Približno 30 japonskih poslancev naj bi obiskalo Tajvan.

Filipini, prihodnji predsedujoči Združenju držav jugovzhodne Azije (ASEAN), so izrazili pripravljenost posredovati med Tajsko in Kambodžo zaradi obnovljenega nasilja ob njuni sporni meji. Zunanja ministrica Theresa Lazaro je to izjavila na posebnem srečanju zunanjih ministrov ASEAN v Kuala Lumpurju, ki ga je sklicala Malezija. Srečanje je namenjeno iskanju rešitev za deeskalacijo napetosti med državama, medtem ko se Filipini pripravljajo na prevzem predsedovanja ASEAN leta 2026, kjer bo mejni konflikt ena od varnostnih tem, s katerimi se bodo morali spopasti.

Generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), Rafael Grossi, ni izključil možnosti obiska jedrske elektrarne Bušer v Iranu. Poudaril je, da so odnosi z Iranom kompleksni, vendar z njimi ostaja v stalnem stiku.

Kitajska je izrazila močno nasprotovanje odgovorom japonske premierke Sanae Takaichi glede "tajvanskega vprašanja" in sprožila propagandno kampanjo na mednarodni ravni, s ciljem širjenja stališča, da je Tajvan nedeljiv del kitajskega ozemlja. Napoveduje se nadaljevanje diplomatskih aktivnosti Kitajske v tej smeri, medtem pa se mednarodno nezaupanje do Kitajske povečuje.

Kremelj je izrazil dvom glede trditev ameriškega podpredsednika JD Vancea o "preboju" v ukrajinskih pogajanjih, pri čemer tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov pravi, da Rusija želi pojasnila. Hkrati Kremelj zanika, da bi pogovori med Rusijo in ZDA v Miamiju o reševanju konflikta v Ukrajini predstavljali preboj, kot poroča Izvestija.

Rafael Grossi, vodja Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), je izjavil, da bi lahko marca obiskal Moskvo. Datum natančnega obiska še ni določen.

Odnosi Srbije z Združenimi državami, Rusijo in Evropsko unijo so se v zadnjih mesecih precej spremenili. Namesto stabilnosti in zaupanja se pojavljajo sankcije, prepovedi izvoza, ostra sporočila tajnih in javnih služb ter izostanki s srečanj, kar predstavlja izziv za srbsko zunanjo politiko.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po poročilih ameriških medijev odpoklicala diplomate iz Bidenove dobe, s čimer želi zagotoviti, da bodo diplomati v tujini delovali v skladu z načelom 'Amerika na prvem mestu'.

Predsednik Trump nadaljuje s prizadevanji za pridobitev Grenlandije, saj je guvernerja Louisiane, republikanca Jeffa Landryja, imenoval za novega posebnega odposlanca svoje administracije za Grenlandijo. Ta poteza je sprožila negodovanje po svetu.

Trumpova administracija je odpoklicala približno 30 ameriških ambasadorjev, vključno z ambasadorjem s Fidžija. Ukrep naj bi bil povezan s prizadevanji za imenovanje posameznikov, ki bodo podpirali Trumpovo agendo 'Amerika na prvem mestu', kar je sprožilo zaskrbljenost glede politizacije ameriške diplomacije. Večina odpoklicanih diplomatov je službovala v afriških državah.

Rusko zunanje ministrstvo je zanikalo poročila agencije Associated Press, da naj bi se začela evakuacija ruskega diplomatskega osebja in njihovih družin iz Venezuele. Marija Zaharova, predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, je te informacije označila za dezinformacije.

Danska je poklicala ameriškega veleposlanika na pogovor zaradi imenovanja posebnega odposlanca za Grenlandijo, saj se bojijo, da bi ZDA lahko priključile ozemlje. Poleg tega je bil odpoklican tudi ameriški veleposlanik v Armeniji, Kristina Kvien, skupaj s še približno tridesetimi drugimi ameriškimi diplomati.

Novi Trumpov odposlanec za Grenlandijo, Jeff Landry, je izjavil, da je njegov cilj priključitev Grenlandije k ZDA. Danska in Grenlandija sta ponovili, da ZDA ne bosta prevzele nadzora nad Grenlandijo in zahtevali spoštovanje njune ozemeljske celovitosti.

Vlada Antigve in Barbude je dosegla dogovor z Združenimi državami Amerike, ki državljanom z veljavnimi ameriškimi vizumi omogoča vstop v državo kljub novim omejitvam. Veleposlanik Antigve in Barbude v ZDA, Sir Ronald Sanders, je izdal obvestilo o vseh vrstah vizumov, ki jih izdajajo Združene države, po razglasitvi Washingtona.

Donald Trump je imenoval guvernerja Louisiane, Jeffa Landryja, za posebnega odposlanca za Grenlandijo. Landry je izjavil, da je njegov cilj Grenlandijo vključiti v ZDA, kar je sprožilo ogorčenje v Danski in na Grenlandiji. Voditelji obeh držav so ponovno poudarili, da ZDA ne bodo prevzele nadzora nad Grenlandijo in zahtevajo spoštovanje ozemeljske celovitosti Kraljevine Danske.

Donald Trump je imenoval guvernerja Louisiane, Jeffa Landryja, za posebnega odposlanca za Grenlandijo. Poteza je ponovno razburila Dansko in Grenlandijo, katerih voditelji so ponovili, da ZDA ne bosta prevzele Grenlandije in zahtevali spoštovanje ozemeljske celovitosti Kraljevine Danske.

Donald Trump je imenoval guvernerja Louisiane, Jeffa Landryja, za posebnega odposlanca za Grenlandijo, kar je povzročilo nov spor med Dansko in ZDA. Voditelji Danske in Grenlandije so ponovili, da ZDA ne bodo prevzele Grenlandije, in zahtevali spoštovanje ozemeljske celovitosti.

Ruski konzulat v Gdansku na Poljskem je uradno prenehal delovati. Ruski državljani in tujci na Poljskem lahko konzularne storitve dobijo le še na ruskem veleposlaništvu v Varšavi. Poljske oblasti so že prej napovedale zaprtje zadnjega ruskega konzulata v Gdansku. Rusija je novembra zaprla poljski konzulat v Irkutsku.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je odpoklicala skoraj 30 kariernih diplomatov z ambasadorskih položajev in drugih visokih položajev v diplomatskih predstavništvih ZDA po svetu. Med državami, ki jih je poteza prizadela, sta tudi Črna gora in Severna Makedonija. Danska se je odzvala z ogorčenjem zaradi Trumpovega imenovanja posebnega odposlanca za Grenlandijo in pozvala ameriškega veleposlanika na pogovor.

Kremlj je izrazil razumevanje, ker se azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev ni udeležil vrha CIS v Sankt Peterburgu zaradi natrpanega urnika. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da Azerbajdžan še naprej sodeluje v vseh formatih CIS in da se odnosi med Moskvo in Bakujem razvijajo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je imenoval guvernerja Louisiane Jeffa Landryja za posebnega odposlanca za Grenlandijo. Strokovnjaki menijo, da imenovanje kaže na pomembnost Grenlandije za Trumpa, ki je že izrazil željo, da bi Grenlandijo priključil ZDA. Landry je na družbenem omrežju X zapisal, da mu je v čast prevzeti to vlogo.

Tajski minister za zunanje zadeve Sihasak Phuangketkeow trdi, da so Združene države Amerike oktobrsko premirje med Tajsko in Kambodžo izsilile prehitro, da bi ga lahko pravočasno podpisali med obiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Strokovnjak Rasmus Sinding Søndergaard meni, da bo novi odposlanec ZDA v Grenlandiji govoril neposredno v imenu Donalda Trumpa. Imenovanje nakazuje, da je Grenlandija za Trumpa pomembna prioriteta. Trump je že prej razmišljal o prevzemu Grenlandije.

Volodimir Zelenski je razkril nov mirovni načrt za končanje vojne v Ukrajini, ki ga vodi ZDA in vsebuje 20 točk. Po novem načrtu Ukrajina ne bo več zahtevala, da Rusija preda regijo Doneck. Predvideno je, da bo Ukrajina izvedla predsedniške volitve takoj, ko bo dosežen dogovor o končanju ruske invazije. Zelenski je nakazal možnost umika ukrajinskih vojakov v regiji Donbas. Načrt bo dopolnjen z dodatnimi dvostranskimi sporazumi med ZDA in Ukrajino o varnostnih jamstvih in povojni obnovi.

Indija je zavrnila trditve bangladeških medijev o protestu pred svojim visokim komisariatom v New Delhiju, ki se je nanašal na linčanje hindujca Dipuja Chandra Dasa, in jih označila za 'zavajajočo propagando'. Indijsko zunanje ministrstvo je poklicalo bangladeškega visokega komisarja v Indiji, Riaza Hamidullaha, da bi izrazilo zaskrbljenost. Zaradi nasilnega napada blizu misije v Chittagongu je Indija začasno ustavila izdajanje vizumov. Šejka Hasina je obtožila Yunusovo začasno vlado za sovražnost do New Delhija in izrazila zaskrbljenost glede varnosti indijskih diplomatov.

Južnokorejska vlada je prvič po daljšem času izvedla tajna posvetovanja z Rusijo. Pogovarjali so se o aktualnih vprašanjih, povezanih s Severno Korejo.

Vietnamski veleposlanik v Braziliji in Gvajani, Bùi Văn Nghị, je poudaril pomembnost nadgradnje odnosov med Vietnamom in Brazilijo v strateško partnerstvo ter praznovanje 50. obletnice diplomatskih odnosov z Gvajano. Veleposlaništvo Vietnama v Braziliji je organiziralo srečanje ob koncu leta v Brasilii, kjer so pregledali diplomatske aktivnosti v letu 2025 in obeležili 50. obletnico odnosov z Gvajano. Obe državi si prizadevata za poglobitev političnega zaupanja in širitev sodelovanja na različnih področjih.

Med letom v Bagdad je pakistanski predsednik ob preletu iranskega zračnega prostora poslal sporočilo prijateljstva iranskemu vodstvu, kar je povzročilo hvaležnost iranskega veleposlanika v Islamabadu.

Visoki predstavnik Kremlja, Kirill Dmitriev, je izjavil, da Rusija in Združene države Amerike konstruktivno razpravljata na Floridi. Napovedal je, da se bodo mirovna pogajanja nadaljevala 21. decembra, vendar podrobnosti niso bile razkrite.

Predstavniki ZDA, Egipta, Katarja in Turčije so se sestali v Miamiju na Floridi, da bi razpravljali o nadaljnjih korakih v mirovnem načrtu za Gazo. Poudarili so potrebo po postopni implementaciji celotnega mirovnega načrta. Države so pozvale Izrael in Hamas k spoštovanju obveznosti in zadržanosti. Nadaljnja posvetovanja bodo potekala v prihodnjih tednih, da bi pospešili izvedbo druge faze.

ZDA, Katar, Egipt in Turčija so pozvali strani v Gazi k spoštovanju zavez o prekinitvi ognja, ob nadaljevanju izraelskih napadov. Pogovori so pohvalili prvo fazo premirja, vključno s humanitarno pomočjo, vrnitvijo ujetnikov in zmanjšanjem sovražnosti.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Rusija usmerjena v nadaljnje razvijanje praktičnega sodelovanja z afriškimi državami. Napovedal je odprtje 15 ruskih trgovinskih predstavništev v afriških državah do konca leta 2026 in pozval afriške države brez veleposlaništev v Moskvi, da razmislijo o njihovi otvoritvi. Poudaril je, da Rusija meni, da je vključevanje Afrike v konfrontacijske avanture nedopustno. Lavrov se je v Kairu srečal z egiptovskim predsednikom Abdelom Fattahom al-Sisijem.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pozval generalnega direktorja IAEA Rafaela Grossija, naj ohrani nepristransko in strokovno oceno iranskega jedrskega programa. Grossi je poudaril, da so pogovori med agencijo in Iranom glede dostopa inšpektorjev do jedrskih objektov še vedno v teku.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z indonezijskim veleposlanikom Indroyonom Soesilom v Washingtonu dejal, da je s predsednikom Indonezije Prabowom Subiantom v prijateljskih odnosih. Trump je poudaril pomen krepitve bilateralnega sodelovanja med ZDA in Indonezijo.