Iranski zunanji minister Abas Aragči in britanska zunanja ministrica Yvette Cooper sta v telefonskem pogovoru razpravljala o dvostranskih odnosih, konzularnih zadevah in iranskem jedrskem programu. Aragči je kritiziral evropski pristop k jedrskemu vprašanju, poudaril je podporo Teherana diplomaciji, ki temelji na medsebojnem spoštovanju, in zavrnil enostranske pritiske.

Posebni odposlanec ruskega predsednika Vladimirja Putina, Kiril Dmitrijev, je odpotoval v Miami na srečanje s posebnim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom, in zetom ter svetovalcem Bele hiše, Jaredom Kushnerjem. Srečanje naj bi potekalo v okviru pogajanj za iskanje mirovne rešitve v Ukrajini.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da bi morali biti evropski voditelji in Ukrajina pripravljeni na neposredne pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, če mirovna prizadevanja pod vodstvom ZDA ne bi uspela. Macron meni, da je napočil čas za obnovitev dialoga s Putinom, da bi našli okvir za ponovno vzpostavitev pogovorov. Poudaril je, da mora biti Evropa vključena v pogajalski proces za trajen in pravičen mir.

Združene države Amerike pozivajo k doslednemu izvajanju sporazuma o poti k normalizaciji odnosov med Kosovom in Srbijo, ki je bil dosežen februarja 2023 s posredovanjem Evropske unije.

Ruski preiskovalni odbor je zaključil preiskavo napada na ruskega veleposlanika na Poljskem, Sergeja Andrejeva, ki se je zgodil 9. maja 2022. Osumljenka, ukrajinska državljanka Irina Zemljana, ki je na ruskem seznamu teroristov in ekstremistov, je veleposlanika polila z rdečo tekočino. Zemljana je obtožena tudi širjenja lažnih informacij o ruskih oboroženih silah. Za njo je bila izdana mednarodna tiralica, sodišče pa ji je odredilo pripor.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike, Donald Trump, je pozval Ukrajino, naj "hitro" doseže dogovor o končanju vojne z Rusijo. Njegov poziv prihaja pred novimi pogovori, ki naj bi potekali konec tedna v Miamiju. Trump je opozoril, da Rusija ob vsakem odlašanju spremeni svoje stališče.

Madžarska je pripravljena kadarkoli gostiti srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, je izjavil madžarski minister za zunanje zadeve Peter Szijjarto.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je poudaril, da mora ministrstvo za združitev igrati ključno vlogo pri zmanjševanju sovražnosti med Severno in Južno Korejo. Izrazil je upanje, da bo ministrstvo s potrpežljivostjo in proaktivnostjo ustvarilo pogoje za vzpostavitev zaupanja. Predsednik Lee je tudi napovedal, da bo v kratkem obiskal Kitajsko na povabilo predsednika Xi Jinpinga. Poleg tega se Južna Koreja zavzema za nadaljevanje sodelovanja z ZDA in Japonsko ter za komunikacijo z Rusijo.

Svet za varnost Združenih narodov je opravil zgodovinski obisk v Damasku, prvega po letu 1945. Grčija je poudarila, da obisk predstavlja močno sporočilo podpore za ponovno vključitev Sirije v mednarodno skupnost, ter pozvala k vključevanju in odgovornosti. Svet je bil seznanjen s stanjem v Siriji na seji v New Yorku, ki ji je sledila odprta predstavitev o misiji Sveta v Libanonu in Siriji.

Brazilski predsednik Lula da Silva in mehiška predsednica Claudia Sheinbaum sta ponudila mediacijo med ZDA in Venezuelo, da bi "se izognili oboroženemu konfliktu v Latinski Ameriki". Lula je izrazil "veliko zaskrbljenost" zaradi naraščajočih napetosti med Washingtonom in Caracasom ter ponudil, da bi posredoval za mirno rešitev.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil upanje, da se bodo pogovori o končanju vojne v Ukrajini kmalu premaknili naprej. Pri tem je omenil, da pričakuje hitro ukrepanje Ukrajine. Hkrati pa je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko napovedal možnost dogovora z Združenimi državami glede izboljšanja odnosov, vendar poudaril, da Belorusija ne bo prekinila tesnih vezi z Rusijo. Posebni odposlanec ameriškega predsednika pa bo v Miamiju razpravljal o prihodnjih korakih za območje Gaze.

Varnostni svet ZN bo na zahtevo Venezuele v torek razpravljal o blokadi, ki jo je napovedal predsednik ZDA Donald Trump. Kitajska je izrazila podporo zahtevi Venezuele za nujno sejo.

Ameriški predsednik Donald Trump je pozval Ukrajino, naj se hitro dogovori o končanju vojne z Rusijo. Pred srečanji med ZDA in Rusijo je Trump izrazil upanje, da se bo Ukrajina hitro premaknila, saj meni, da bi lahko časovna izguba spremenila stališče Rusije. V Miamiju se bodo ta konec tedna odvijali pogovori o miru v Ukrajini.

Velika Britanija je imenovala Christiana Turnerja, trenutnega predstavnika Združenega kraljestva pri Združenih narodih, za novega veleposlanika v ZDA. Zamenjal bo Petra Mandelsona, ki je bil odpuščen zaradi povezav s spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Imenovanje prihaja v času, ko so ZDA kritične do Evrope, Keir Starmer pa si prizadeva zagotoviti mir med Rusijo in Ukrajino.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je dejal, da se Belorusija približuje pomembnemu dogovoru o obnovitvi odnosov z Združenimi državami, vendar se ne bo odpovedala tesnim vezem z Rusijo. Poudaril je, da dogovor z ZDA ne bo na račun odnosov z Rusijo.

Brazilski predsednik Lula da Silva je izjavil, da je pripravljen posredovati med ZDA in Venezuelo zaradi naraščajočih napetosti. Poudaril je nujnost diplomacije in dejal, da je po začetnih nesoglasjih zgradil dober odnos z Donaldom Trumpom, ki ga sedaj imenuje prijatelj.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je sestal s posebno odposlanko generalnega sekretarja Združenih narodov za Ciper, Mario Angelo Holguin Cuellar, da bi razpravljali o aktualnih vprašanjih, povezanih s Ciprom.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil zaskrbljenost glede načrtovanih volitev v Ukrajini in opozoril na možnost, da bo Zahod poskušal orkestrirati njihov izid. Lavrov se je odzval na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o nujnosti izvedbe volitev v Ukrajini in dodal, da je Rusija pripravljena na vse scenarije.

Rusko obrambno ministrstvo je izrazilo upanje, da se bo vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa izognila napakam, ki bi lahko imele resne posledice za Venezuelo. Moskva je izrazila zaskrbljenost zaradi dejanj ZDA, ki bi lahko ogrozila mednarodno plovbo. Rusija je pozvala Trumpovo vlado, naj se vzdrži in ne naredi »usodne napake« v venezuelski krizi.

Uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je izjavila, da je proces normalizacije odnosov med Rusijo in Združenimi državami Amerike zapleten. Poudarila je, da Rusija zagovarja pragmatičen dialog, ki temelji na zaščiti nacionalnih interesov in spoštovanju tradicij, vendar ta pristop ne naleti vedno na odobravanje ameriške administracije.

Burkina Faso je v sredo izpustila 11 pripadnikov nigerijske vojaške letalske posadke, ki so bili pridržani od 8. decembra, ko je njihovo letalo zasilno pristalo. Nigerijski zunanji minister je potrdil, da so posadko izpustili po pogovorih.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da Mednarodna komisija za zahteve Ukrajine nima pravne podlage za Rusijo in da gre za poskus ekspropriacije ruske lastnine. Kremelj se pripravlja na stike z ZDA, da bi preveril, kako sta Zelenski in Kijev spremenila ameriški mirovni načrt Donalda Trumpa.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil presenečenje nad »neposrednostjo« predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je pozvala ZDA, naj se ne vmešavajo v »evropsko demokracijo«. Lavrov je to izjavil na zasedanju komisije Generalnega sveta stranke Enotna Rusija za mednarodno sodelovanje.

Zaradi naraščajočih napetosti med Združenimi državami Amerike in Venezuelo ter napovedi o napotitvi ameriških vojaških sil v Ekvador je vlada v Caracasu zahtevala sklic seje članic Varnostnega sveta Združenih narodov.

Švedska zunanja ministrica Maria Malmer Stenergard se je v Eritreji srečala z eritrejskim kolegom Osmanom Salehom. Premier Ulf Kristersson je potrdil, da je bila med pogovori izpostavljena tudi zadeva Dawita Isaaka, švedskega novinarja, ki je v Eritreji zaprt že 24 let.

Tajska in Kambodža se že 12 dni spopadata zaradi ozemlja na njuni mejni coni, pri čemer je bilo zabeleženih najmanj 38 smrtnih žrtev. Po neuspešnem posredovanju Donalda Trumpa bo Kitajska poskušala olajšati pogajanja med državama.

Rusko veleposlaništvo v Teheranu je sporočilo, da so iz iranskega zapora izpustili ruskega državljana, ki je bil pred tem pridržan zaradi fotografiranja občutljivih objektov.

Katarski premier in zunanji minister Sheikh Mohammed bin Abdulrahman bin Jassim Al Thani je sporočil, da sta se Katar in ZDA dogovorila, da bosta okrepila prizadevanja za dosego druge faze premirja v Gazi. Poudaril je tudi, da Katar pod vodstvom Amirja dosega stalen napredek.

Po poročanju Politica naj bi se predstavniki Združenih držav Amerike in Rusije ta konec tedna sestali v Miamiju in razpravljali o možnostih za ureditev konflikta v Ukrajini. Viri blizu dogajanju so potrdili, da so pogovori načrtovani.

Iransko zunanje ministrstvo je v Teheranu poklicalo ciprskega veleposlanika zaradi protestov proti vmešavanju v iransko ozemeljsko celovitost, zlasti glede treh otokov v Perzijskem zalivu.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno povabilo afganistanskega zunanjega ministra Amirja Khana Muttaqija na obisk v Teheran. Povabilo je sledilo po tem, ko se Afganistan ni udeležil nedavnega srečanja posebnih odposlancev sosednjih držav Afganistana, ki je potekalo v iranski prestolnici. Mohammad Reza Bahrami, generalni direktor za Južno Azijo na iranskem ministrstvu, je povabilo izročil Muttaqiju med svojim uradnim obiskom v Kabulu.

Predsednica Mehike, Claudia Sheinbaum, je pozvala Združene narode, da preprečijo prelivanje krvi v Venezueli zaradi naraščajočih napetosti z Združenimi državami. Poudarila je, da je Mehika proti tujemu vmešavanju v Venezuelo. Venezuelski obrambni minister je izjavil, da se venezuelska vojska ne boji "domišljavih groženj" ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal popolno blokado tankerjev, ki plujejo v Venezuelo ali iz nje.

Indijski premier Narendra Modi je med svojim prvim obiskom v Etiopiji pozval k strateškemu partnerstvu. Modi je poudaril, da Indija in Etiopija delita vizijo globalnega juga in da je obisk okrepil vezi med državama, ki temeljijo na skupnih vrednotah.

Kremelj pričakuje, da bodo Združene države Amerike obvestile Rusijo o izidu pogovorov z Ukrajino in Evropsko unijo glede ukrajinske krize. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je nakazal pripravljenost na pogajanja o prisotnosti tujih vojakov v Ukrajini, kar je prej veljalo za nesprejemljivo. Rusija naj bi tudi vedela za načrte o novih sankcijah.

Novi češki zunanji minister Petr Macinka se je po telefonu pogovarjal s svojim izraelskim kolegom Gideonom Saarjem. Ministra sta se dogovorila za srečanja v prihodnjih tednih v Pragi in Jeruzalemu, kjer naj bi med drugim razpravljala o antisemitizmu.

Indijsko zunanje ministrstvo je poklicalo bangladeškega visokega komisarja M. Riaza Hamidullaha po varnostni grožnji, ki jo je prejela indijska visoka komisija v Daki. Indija je izrazila zaskrbljenost glede varnosti svojega diplomatskega predstavništva.

Indijski zunanji minister S. Jaishankar se je srečal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, da bi razpravljala o okrepitvi dvostranskih odnosov. Obisk poteka v času priprav na Netanjahujev predlagani obisk v Indiji.

Aleksander Lukašenko je izjavil, da Ukrajina ne bi smela buditi "spečega medveda" v Rusiji. Poudaril je, da ukrajinski režim ne bi smel "zapirati ust" rusko govorečemu prebivalstvu in da je konflikt izbruhnil, ker so skušali utišati rusko govoreče državljane in sežigali ljudi, ki so jih imeli za sovražnike.

Ameriški veleposlanik v na Poljskem, Thomas Rose, se je srečal s predsednikom poljske vladajoče stranke PiS, Jarosławom Kaczyńskim. Rose je srečanje označil za »veliko čast« in izrazil navdušenje nad Kaczyńskim. Pogovarjala sta se o vodstvu, varnosti in prihodnosti ameriško-poljskega zavezništva.

Tajska je od Kambodže zahtevala, da prva razglasi prekinitev ognja, da bi končala najnovejše spopade. Bangkok vztraja, da mora Phnom Penh najprej razglasiti enostransko prekinitev ognja in iskreno sodelovati pri razminiranju meje.

Ključna odposlanka ZN, ki si prizadeva za preboj v dolgoletnem sporu na Cipru, je izrazila previdni optimizem glede napredka, vendar meni, da je za sklic vrha več držav o konfliktu še prezgodaj.

Iraški zunanji minister Fuad Hussein je izjavil, da se izraelske grožnje proti Iraku, Libanonu in Siriji nadaljujejo. Opozoril je, da se izjave Toma Baraka o Iraku ne ujemajo z realnostjo države. Dodal je, da Iran ni vojno usmerjen, vendar je nanjo pripravljen.

V Haagu je 35 držav podpisalo sporazum o ustanovitvi mednarodne komisije za obravnavo odškodninskih zahtevkov, ki so nastali zaradi vojne v Ukrajini. Komisija, ki bo delovala pod okriljem Sveta Evrope in imela sedež v Haagu, bo obravnavala individualne odškodninske zahtevke, katerih je trenutno že več kot 86.000.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je v Ankari sprejel ameriškega veleposlanika in posebnega odposlanca za Sirijo Toma Barracka. Pogovori so potekali v prijateljskem vzdušju, vendar podrobnosti niso znane.

Radomir Kurtić, predstavnik podjetja Jugoimport SDPR, je umrl v Moskvi pod sumljivimi okoliščinami. O smrti so bile obveščene vojaške službe varnosti in BIA, ki so o tem obvestile srbskega predsednika Vučića. Smrt se je zgodila 17. novembra 2025.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump želi prepričati Rusijo, da bi Ukrajini ponudila varnostna jamstva, podobna členu 5 Severnoatlantske pogodbe o kolektivni obrambi. Vir blizu Trumpa je dejal, da želi Trump doseči dogovor, po katerem bi Rusija zagotovila varnost Kijevu po Natovem vzoru.

Vodja britanske vlade, Kir Starmer, je izjavil, da je "koalicija pripravljenih" pripravila načrte za napotitev vojakov v Ukrajino, če bo dosežena prekinitev ognja. Novico je poročala RIA Novosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je priznal, da obstajajo nesoglasja z ZDA glede morebitnih ozemeljskih odstopanj v prizadevanjih za dosego miru. Kljub temu Zelenski ostaja optimističen glede možnosti za končanje konflikta z Rusijo. Poudaril je, da si Ukrajina še naprej prizadeva za diplomatsko rešitev, vendar je hkrati pripravljena braniti svojo suverenost in ozemeljsko celovitost.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da se strani v Ukrajini približujejo rešitvi konflikta in da so pogovori z evropskimi voditelji o tej temi potekali zelo dobro. Opozoril je, da se udeleženci v pogovorih o reševanju konflikta v Ukrajini večkrat spreminjajo.

Veleposlanik Evropske unije v Čadu, Przemysław Bobak, je po petnajstih mesecih zaključil svoj mandat. Predsednik države Mahamat Idriss Déby Itno ga je sprejel na poslovilnem obisku, kjer je Bobak predstavil pregled projektov, ki jih je EU vodila v Čadu. Poudarili so, da imata Čad in Evropska unija že šestdeset let odlične odnose. Predsednik je pohvalil veleposlanika za njegovo delo.