Emmanuel Macron se je srečal z Mahmudom Abbasom in napovedal ustanovitev "skupnega odbora za krepitev palestinske države". Ponovil je, da bo vsak izraelski načrt za priključitev Zahodnega brega "rdeča črta". Abbas je obljubil reforme, vključno z izvedbo volitev. Izraelsko veleposlaništvo je srečanje označilo za manipulacijo francoske javnosti. Jean-Paul Chagnollaud meni, da želi Francija predlagati drugačno pot od ZDA.

Izraelski zunanji minister Gideon Sa'ar je v torek med uradnim obiskom v Estoniji odprl novo izraelsko veleposlaništvo v Tallinnu. Sa'ar je dejal, da sta Izrael in Estonija "državi demokracije in inovacij", ki se dopolnjujeta, in da bi morali veleposlaništvo v Tallinnu odpreti že zdavnaj.

ZDA so zahtevale, da se iz protiruske resolucije Generalne skupščine Združenih narodov o Ukrajini izbrišejo ključne formulacije, kot so omemba "teritorialne celovitosti" in "suverenosti" Ukrajine. To dejanje je sprožilo zaskrbljenost v Evropi.

Ministrstvo za zunanje zadeve Severne republike Ciper (KKTC) je sporočilo, da so opozorili in vrnili tri državljane grške skupnosti Cipra (GKRY), ki so kršili stično črto na meji. KKTC je pozvala k izogibanju dejanjem, ki bi lahko porušila status quo, in napovedala sprejetje potrebnih ukrepov.

UNICEF je sporočil, da Izrael preprečuje vstop ključnih dobrin v Gazo, vključno z milijon brizg, potrebnih za cepljenje otrok, in stekleničk za dojenčke. Zaradi tega je ministrstvo za zdravje v Gazi zamudilo z začetkom kampanje cepljenja otrok.

Rusija je uvedla trajno prepoved vstopa za 30 japonskih državljanov, med katerimi je tudi predstavnik japonskega zunanjega ministrstva, Tošihiro Kitamura. Ta ukrep je odgovor na protiruske sankcije, ki jih je uvedel Tokio. Japonska je odločitev Rusije označila za "absolutno nesprejemljivo" in izrazila protest.

Ruski predstavnik pri Združenih narodih, Vasilij Nebenzja, je izrazil dvom, da administracija Donalda Trumpa, kljub želji po končanju ukrajinske krize, razume resnično globino konflikta.

Diplomatski viri so poročali, da so Združene države v Varnostnem svetu razdelile osnutek resolucije, katere cilj je popolna prekinitev spopadov v Gazi.

Katarski emir Sheikh Tamim bin Hamad Al Thani se je v Dohi sestal s predsednico Republike Slovenije Natašo Pirc Musar. Med uradnim srečanjem sta voditelja razpravljala o krepitvi sodelovanja med državama na različnih področjih. Pogovori so potekali v prijateljskem ozračju v Amiri Diwan.

Ameriški odposlanec Džared Kušner se je v Jeruzalemu sestal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. Srečanje je potekalo v času, ko si Washington prizadeva za premirje v Gazi, dogovorjeno s posredovanjem ZDA.

Nigerijska vlada je pozvala svoje državljane, naj ohranijo mirno kri, medtem ko se razvijajo diplomatske napetosti med Nigerijo in Združenimi državami Amerike. Minister za informiranje in nacionalno orientacijo, Mohammed Idris, je izjavil, da ima predsednik Bola Ahmed Tinubu vse potrebno za zaščito interesov Nigerije.

Iran si želi doseči miren jedrski sporazum z Združenimi državami, da bi rešil desetletja dolg spor, vendar ne bo ogrozil svoje nacionalne varnosti. Iranski namestnik zunanjega ministra je izjavil, da ameriška vlada pošilja protislovna sporočila glede jedrskih pogovorov preko tretjih oseb.

Pojavile so se govorice, da naj bi hči Vladimirja Putina, Katerina Tihonova, želela zamenjati Sergeja Lavrova na položaju zunanjega ministra in s tem prevzeti nadzor nad smerjo Moskve. Te govorice so se pojavile ob govoricah o sporu med Putinom in Lavrovom, ki jih je Kremelj zanikal.

Afganistanski konzulat v Bonnu ponovno odpira svoja vrata pod vodstvom predstavnikov talibanov. Prejšnji generalni konzul in njegovo osebje so odstopili v znak protesta proti talibanski oblasti, zaradi česar je bil konzulat zaprt. Sedaj konzulat ponovno začenja opravljati svoje storitve.

Venezuelski zunanji minister je izjavil, da je država v stanju popolne pripravljenosti.

Bolgarski predsednik Rumen Radev je izjavil, da ima lahko Bolgarija pomembno vlogo pri obnovi in gospodarskem razvoju Libanona. Libanonski predsednik Žozef Aun pa je dejal, da so sprejeli odločitve v zvezi s praktičnimi koraki za odprtje redne letalske linije med Bejrutom in Sofijo.

Član pisarne za ohranjanje in objavljanje del ajatole Hameneija je dejal, da je bila vodstvena vloga vrhovnega voditelja v 12-dnevni vojni tako odločilna, da so jo celo svetovni študijski centri prepoznali kot enega glavnih dejavnikov neuspeha sovražnika.

Madžarski zunanji minister Péter Sijártó je izjavil, da bo do srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom prišlo le, če se bosta strani dogovorili o rešitvi konflikta v Ukrajini. Kdaj bi lahko do srečanja prišlo, ni znano.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Rusija pričakuje od ZDA potrditev veljavnosti sporazumov, doseženih na vrhu na Aljaski. Poudaril je, da je rešitev ukrajinskega konflikta nemogoča, dokler niso zagotovljeni ruski interesi in odpravljeni temeljni vzroki krize. Lavrov je tudi trdil, da so ZDA pred srečanjem Trumpa in Putina zagotovile Moskvi, da lahko poskrbijo, da ukrajinski predsednik Zelenski ne bo oviral doseganja miru, pri čemer naj bi se pojavile težave. Po Lavrovih besedah naj bi Bruselj in London poskušala prepričati Washington, da opusti politična in diplomatska prizadevanja za rešitev krize in se v celoti posveti vojaškemu pritisku na Rusijo.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izrazil zaskrbljenost Teherana zaradi naraščajočih napetosti med Afganistanom in Pakistanom. Iran je ponudil pomoč pri deeskalaciji napetosti po nedavnih smrtonosnih obmejnih spopadih med državama. Araghchi se je o tem pogovarjal tudi z zunanjim ministrom afganistanske vlade Amirjem Khanom Muttaqijem, pri čemer sta obravnavala dvostransko sodelovanje.

Karla Ornelas, mehiška veleposlanica v Peruju, je zapustila državo po ukazu perujske vlade. Razlog za prekinitev diplomatskih odnosov in posledično izgon veleposlanice je azil, ki ga je Mehika odobrila Betssy Chávez, nekdanji premierki Pedra Castilla.

Število voditeljev držav in vlad, ki so se udeležili četrtega vrha Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) in Evropske unije (EU) v Kolumbiji, je bilo nizko, saj se ga je udeležilo le devet voditeljev. To srečanje je potekalo v mestu Santa Marta.

Afganistanski zunanji minister pod talibansko vlado, Amir Khan Muttaqi, se je v telefonskem pogovoru z iranskim zunanjim ministrom Abbasom Aragchijem pogovarjal o pogovorih med talibani in Pakistanom, ki naj bi potekali v Istanbulu.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil pripravljenost za srečanje z ameriškim senatorjem Marcom Rubiem. V intervjuju za RIA Novosti je Lavrov poudaril nujnost redne komunikacije z državnim sekretarjem Združenih držav Amerike.

Iranski zunanji minister Abbas Erakči je izjavil, da v trenutnih razmerah nadaljevanje jedrskih pogajanj z Združenimi državami ni mogoče. Poudaril je, da Washington ne kaže konstruktivne drže in da dialog v takšnih pogojih ni smiseln. Iran s tem postavlja jasno sporočilo ZDA glede pogojev za morebitna prihodnja pogajanja.

Sergej Lavrov je ponovil pripravljenost na osebno srečanje z ameriškim državnim sekretarjem Markom Rubiom, da bi razpravljala o vojni v Ukrajini, pri čemer je poudaril, da Rusija ne bo odstopila od svojih ključnih pogojev za končanje vojne. Lavrov je tudi zanikal navedbe, da je izgubil naklonjenost Kremlja.

Turški zunanji minister Hakan Fidan bo jutri obiskal ZDA, kjer se bo udeležil srečanj o regionalnih in dvostranskih vprašanjih. Predviden datum obiska je 10. november 2025.

Peru je izgnal kubanskega ambasadorja Carlosa Zamoro, potem ko so oblasti preiskovale njegove dejavnosti. Zamora naj bi bil po navedbah nekdanjih kubanskih obveščevalcev šolan vohun KGB. Izgon je povzročil napetosti v diplomatskih odnosih med Perujem in Kubo.

Podpredsednik ruskega sveta federacije, Konstantin Kosachev, je izjavil, da je odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ne pošlje delegacije na vrh G20 v Južni Afriki, postavila ameriške zaveznike v neroden položaj. Kosachev je to zapisal na svojem kanalu Telegram.

Novi veleposlanik Islamske republike Iran v Severni Koreji se je pred odhodom na misijo srečal in pogovarjal z ministrom za zunanje zadeve.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da je ministrstvo za zunanje zadeve Rusije začelo izvajati navodila predsednika Vladimirja Putina, ki jih je dal na zasedanju sveta za varnost 5. novembra, glede priprave predlogov o morebitni pripravi na jedrske poskuse. Javnost bo o tem obveščena.

Rusko trgovsko predstavništvo v Stockholmu je bilo znova napadeno z dronom, ki je odvrgel barvo na območje predstavništva. Po podatkih ruskega veleposlaništva na Švedskem se je od maja 2024 število tovrstnih napadov povečalo na več kot 20. Incident se je zgodil 8. novembra. Rusko veleposlaništvo je izpostavilo, da se tovrstni napadi redno ponavljajo.

Zadnji krog mirovnih pogovorov med Pakistanom in Afganistanom v Istanbulu se je končal brez dogovora. Talibani so po neuspehu pogovorov opozorili Pakistan.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil možnost ponovnega srečanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, čeprav je bil načrtovani vrh v Budimpešti odpovedan. Kremelj je medtem zanikal govorice, da je ruski zunanji minister Sergej Lavrov padel v nemilost pri Putinu. Kremeljski tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je poudaril, da je srečanje med Trumpom in Putinom neizogibno potrebno v prihodnosti.

Stalni predstavnik Rusije pri mednarodnih organizacijah na Dunaju je sporočil, da se je srečal z generalnim direktorjem Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) in se z njim pogovarjal o Iranu.

Zaradi tehnične napake na vladnem letalu Airbus A350 je moral nemški zunanji minister Johann Wadephul spremeniti načrte za potovanje v Kolumbijo, kjer naj bi se udeležil srečanja med predstavniki EU in držav Latinske Amerike. Ministrstvo je sporočilo, da letalo ni na voljo, zato se je minister odločil za komercialni let do Kolumbije.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je označil Južno Afriko kot popolno sramoto za gostitev vrha G20. Svojo kritiko je objavil na družbenem omrežju Truth Social. Prav tako je napovedal, da se srečanja ne bo udeležil noben uradnik ameriške vlade.

Podpredsednica Tajvana, 蕭美琴, je obiskala Evropo, kjer se je udeležila srečanja Mednarodne parlamentarne alianse za Kitajsko (IPAC). Predsednik Lai Ching-te se je zahvalil IPAC za povabilo in poudaril, da bo Tajvan stal ob strani Evropi in drugim podobno mislečim partnerjem. Tajvan je prvič sodeloval kot polnopravni član IPAC na vrhu v Bruslju, kjer je poslanka范雲 pozvala k pozornosti glede kitajskih izročitev, ki kršijo človekove pravice.

Marija Zaharova je ponovila svoje posmehovanje izjavam Joeja Bidna o nezdružljivosti monarhije in demokracije. Poudarila je, da je Biden s svojimi besedami, namenjenimi Donaldu Trumpu, nenamerno prizadel evropske monarhije.

Kenijski predsednik William Ruto je med telefonskim pogovorom z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim izrazil zaskrbljenost in zahteval izpustitev kenijskih državljanov, ki so bili nezakonito vpoklicani v ukrajinsko vojsko in so se znašli v vojni coni v Ukrajini.

Iransko veleposlaništvo je zatrdilo, da so obtožbe o načrtovanju atentata na izraelsko veleposlanico v Mehiki medijska izmišljotina, katere cilj je škodovati odnosom med Iranom in Mehiko. Mehiška vlada je zanikala, da bi prišlo do poskusa atentata, kljub obtožbam ZDA in Izraela. Ameriška obveščevalna služba je pred tem trdila, da so iranski operativci iskali cilje v Latinski Ameriki, kjer ima Teheran zavezništvo z Nicolásom Madurom.

Kljub temu, da ni znakov za skorajšnje srečanje med Trumpom in Putinom glede vojne v Ukrajini, je nekdanji ameriški predsednik ponovno izrazil željo, da bi se vrh odvil v Budimpešti.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da ne izključuje možnosti srečanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Budimpešti. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bi podprl srečanje med Trumpom in Putinom, če bi zagotovilo prekinitev ognja.

Tunizijski minister za zunanje zadeve, migracije in Tunizijce v tujini, Mohamed Ali Nafti, je sprejel novega libanonskega veleposlanika Milada Nammourja, ki mu je predal kopijo poverilnih pisem. Srečanje je potrdilo željo po okrepitvi sodelovanja med državama. Nafti je ob tem ponovno poudaril solidarnost Tunizije z Libanonom.

Madžarski avtokrat Viktor Orbán je na srečanju v Beli hiši ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu dejal, da bi bila za zmago Ukrajine nad Rusijo potrebna 'čudež'. Trump je nakazal, da bi lahko Madžarsko izvzel iz sankcij glede uvoza ruske nafte, in pohvalil Orbánovo trdo stališče do priseljevanja. Pozval je tudi evropske voditelje, naj izkažejo več spoštovanja do Orbána, ki se je večkrat spopadel s kolegi iz EU glede migracij, demokracije in pravne države.

Ameriški predsednik Donald Trump je pozval Evropsko unijo, naj izkaže več spoštovanja do madžarskega premierja Viktorja Orbána, ker se je izkazal kot pravi glede imigracije. Trump je pohvalil Madžarsko zaradi njenega stališča do meja, ki po njegovem mnenju zmanjšuje kriminal v Evropi. Prav tako je omenil možnost izvzetja Rusije iz sankcij na področju energije.

Indija je izrazila zaskrbljenost zaradi naraščajočega števila indijskih državljanov, ki služijo v ruski vojski, in pozvala Moskvo, da ustavi novačenje Indijcev v svojo vojsko. Zunanji minister je potrdil, da je v ruskih silah trenutno 44 indijskih državljanov in da so o tem obvestili ruske oblasti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, vendar le pod pogojem, da bo srečanje prineslo konkreten rezultat. Izjava je bila objavljena na kanalu »RBC-Ukrajina«.

Donald Trump še vedno vztraja, da bi bila Budimpešta primerna lokacija za srečanje z Vladimirjem Putinom glede končanja vojne v Ukrajini. Kljub temu ni znakov, da bi se srečanje med Trumpom in Putinom glede vojne v Ukrajini zgodilo kmalu.

Donald Trump je pojasnil, da je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti, ker ni ocenil, da je pravi čas za pogovore. Kljub temu je poudaril, da še vedno obstaja možnost, da se sreča s Putinom v prihodnosti v Budimpešti. Dodal je tudi, da bi moral biti Rusiji in Ukrajini dovoljeno, da se borita.