Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom izjavil, da je glavno oviro v pogovorih o rešitvi konflikta v Ukrajini pomanjkanje želje Rusije po njegovem končanju.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev se je 7. novembra srečal s pakistanskim premierjem Məhəmmədom Šahbazom Šərifom. Srečanje je vključevalo pogovore v ožjem krogu in skupno kosilo, kot je sporočila tiskovna služba predsednika.

Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev je izrazil pripravljenost, da njegova država gosti pogovore med Rusijo in Ukrajino za prekinitev ognja. Izjavo je podal v intervjuju za ameriški časnik The New York Times med obiskom v Washingtonu.

Ameriški in izraelski uradniki so razkrili, da je iranska revolucionarna garda načrtovala umor izraelskega veleposlanika v Mehiki. Načrt naj bi bil preprečen poleti.

Rusija je ponovno opozorila ZDA pred morebitno vojaško agresijo na Venezuelo, pri čemer poudarja, da bi takšno dejanje poslabšalo razmere v državi. Opozorilo je odgovor na nedavne grožnje Washingtona proti Venezueli.

Kreml je zanikal, da bi bil ruski predsednik Vladimir Putin nezadovoljen z zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Govorice so se pojavile po tem, ko Lavrov ni bil prisoten na pomembni seji sveta za nacionalno varnost, nekateri pa so trdili, da je njegov slog pogovora pokvaril načrtovano srečanje med Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Budimpešti. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da te govorice nimajo nobene zveze z realnostjo in potrdil, da Lavrov normalno opravlja svoje delo.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da bi se lahko kmalu v Budimpešti srečala ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški predsednik Donald Trump, da bi razpravljala o ukrajinski krizi. Orban je dejal, da je med stranema ostalo nerešenih le še nekaj ključnih vprašanj. Trump je na vprašanje o možnosti srečanja s Putinom odgovoril, da "je vedno možnost". Madžarska si prizadeva za izvzetje iz ameriških sankcij glede uvoza ruske nafte.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je prispel v Mehiko na državniški obisk, ki je prvi obisk francoskega predsednika v zadnjih 11 letih. Na letališču ga je sprejel mehiški minister za zunanje zadeve Juan Ramón de la Fuente. Macron se bo srečal s Claudio Sheinbaum, da bi okrepili vezi med državama.

Velika Britanija je ukinila sankcije sirijskemu predsedniku Ahmedu al-Šariju, dan po tem, ko je to storil Varnostni svet Združenih narodov. Evropska unija je napovedala, da bo sledila britanskemu zgledu. Odločitev je bila sprejeta pred načrtovanim srečanjem al-Šarija z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izjavil, da je do prekinitve pogajanj med Rusijo in Ukrajino prišlo zaradi nepripravljenosti Kijeva za politično in diplomatsko rešitev ter zaradi provokacij evropskih držav. Te provokacije ovirajo proces reševanja ukrajinske krize.

Visoki severnokorejski in ruski vojaški uradniki so v Pjongjangu razpravljali o krepitvi sodelovanja, kar kaže na nadaljnjo usklajevanje med državama v luči ruske vojne v Ukrajini, poroča severnokorejska državna televizija.

Predsednik Tunizije, Kais Saïed, je v palači v Kartagini sprejel poverilna pisma petih novih veleposlanikov, akreditiranih v Tuniziji. Med novimi veleposlaniki je Pierre Ntsiet Ngolo, veleposlanik Gabonske republike.

Kazahstan se bo pridružil 'Abrahamovemu sporazumu', več kot 33 let po vzpostavitvi uradnih diplomatskih vezi z Izraelom. Ta poteza predstavlja nadaljnjo krepitev odnosov med državama in širitev diplomatskega sodelovanja v regiji.

Madžarski premier Orbán Viktor je na družbenih omrežjih sporočil, da je madžarska delegacija prispela v Washington.

Generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), Rafael Grossi, je pozval države, naj se vrnejo k diplomatskim pogovorom z Iranom. Poudaril je pomen dialoga za rešitev vprašanj, povezanih z iranskim jedrskim programom.

Ruski stalni predstavnik pri Združenih narodih, Vasilij Nebenzja, se je srečal z ameriškim kolegom Michaelom Waltzom, ki ga je obiskal vljudnostno. Med srečanjem sta razpravljala o sodelovanju v okviru ZN in se pogovarjala o splošnih temah. Ocenila sta, da sta drug na drugega naredila dober vtis. Strani sta se dotaknili tudi ameriškega projekta resolucije Varnostnega sveta ZN o napotitvi mednarodnih varnostnih sil v Gazo po prekinitvi ognja.

Ruski diplomat Dmitrij Poljanski je kritiziral ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi izražene pripravljenosti ZDA, da bi zaščitile kristjane v Nigeriji. Poljanski se je vprašal, ali bo Trump enako skrb izkazal za vernike kanonične Ukrajinske pravoslavne cerkve, ki so izpostavljeni pritiskom ukrajinskih oblasti.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki jo je pripravila administracija Združenih držav Amerike, o odpravi sankcij proti sirskemu predsedniku.

Katarski državni minister za zunanje zadeve, Sultan bin Saad al-Muraikhi, se je srečal z zunanjim ministrom Republike Maldivi, dr. Abdullo Khaleelom. Prav tako ga je sprejel predsednik Maldivov, dr. Mohamed Muizzu. Med srečanji so razpravljali o različnih temah.

Potniki trajekta Seabridge, ki je iz Trabzona krenil 5. novembra in je bil prvi po 14 letih, poročajo o utrujenosti in težavah s prestopanji, saj že 12 ur čakajo na dovoljenje za vstop v pristanišče Soči. Razlog za zadrževanje še vedno ni znan.

Perujski parlament je razglasil mehiško predsednico Claudio Sheinbaum za persono non grata zaradi "nesprejemljivega vmešavanja v notranje zadeve" Peruja. Ta odločitev je prišla tri dni po prekinitvi diplomatskih odnosov med državama in v času, ko Peru razmišlja o dovolitvi varnega prehoda opozicijski političarki v Mehiko.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio se bo prihodnji teden udeležil srečanja zunanjih ministrov držav G7, ki bo potekalo v regiji Niagara v Ontariu, Kanada.

Žena turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, Emine Erdoğan, se je sestala s kitajskim veleposlanikom v Ankari, Jiang Xuebinom. Pogovor je potekal v Ankari, Turčija.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je v Jeruzalemu sestal s singapurskim zunanjim ministrom Vivianom Balakrishnanom. Balakrishnan se je srečal tudi z izraelskim kolegom Gideonom Sa'arjem. Poudarili so močne dvostranske vezi med državama.

Amir države Katar, šejk Tamim bin Hamad Al Thani, je prejel pisno sporočilo predsednice Republike Namibije, Netumbo Nandi-Ndaitwah. Sporočilo se nanaša na bilateralne odnose med državama in načine za njihovo okrepitev.

Predsednik iranskega parlamenta je med obiskom v Islamabadu vršilcu dolžnosti pakistanskega predsednika in predsedniku senata podaril prevod knjige "Referendum v Palestini" v urdujščino, ki obravnava palestinsko vprašanje v mislih vrhovnega voditelja.

Japonska premierka Sanae Takaichi in italijanska premierka Giorgia Meloni sta se dogovorili za okrepitev sodelovanja med državama. Med telefonskim pogovorom sta se osredotočili na podporo enotnosti skupine G7 in se dogovorili za nadaljnje sodelovanje ob 160. obletnici diplomatskih odnosov med Japonsko in Italijo.

V Ankari se je začela prva konferenca generalnih konzulov, ki jo gosti zunanji minister Hakan Fidan. Konferenca naj bi omogočila razpravo o ključnih zunanjepolitičnih temah.

Perujski kongres je mehiško predsednico Claudio Sheinbaum razglasil za persono non grata zaradi, kot so dejali, nesprejemljivega vmešavanja.

Varnostni svet Združenih narodov je odpravil sankcije proti sirijskemu predsedniku Ahmedu aš-Šaraaju in ministru za notranje zadeve, kar je omogočilo njegovo potovanje v Washington na srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši. Za odpravo sankcij je glasovalo 14 članic Varnostnega sveta, vključno z Rusijo.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je pohvalil odpornost Irana v soočanju z nedavno 12-dnevno agresijo ZDA in Izraela. Dejal je, da je ta odpornost prisilila sovražnika, ki je sprva zahteval brezpogojno predajo, da je pozneje prosil za brezpogojno prekinitev ognja.

Tajvan je sporočil, da je ta teden gostil visokega fidžijskega diplomata, ki se je srečal s podpredsednico Hsiao Bi-khim. Obisk je nenavaden, saj ima Fidži uradne odnose le s Kitajsko, ki nasprotuje mednarodnim izmenjavam s Tajpejem.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je odprl podnebni vrh COP30 v četrtek v Belému in pozval voditelje, da obljube spremenijo v dejanja. Poudaril je prizadevanja Brazilije znotraj skupine BRICS. Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, se je udeležila vrha COP30, kjer jo je sprejel Lula da Silva.

Predsednik Bolgarije, Rumen Radev, bo japonskemu veleposlaniku v Bolgariji, Hisašiju Mičigamiju, podelil red "Madarski konjenik" prve stopnje. Odlikovanje je namenjeno za njegove zasluge pri razvoju dvostranskih odnosov med državama. Slovesnost bo potekala v grbovni dvorani predsedništva. Radev je ob srečanju z japonskim parlamentarnim namestnikom ministra za obrambo Jozo Kanekom izpostavil, da je Japonska prednostni partner in prijatelj Bolgarije v vzhodni Aziji.

Paulo Rangel je odgovoril na vprašanje poslanca Ricarda Diasa Pinta (Chega) glede zaposlovanja ne-portugalskih uslužbencev v portugalskih diplomatskih predstavništvih v nekaterih državah, kot sta Rusija in Iran. Rangel je poudaril, da imajo vse diplomatske institucije portugalske in ne-portugalske uslužbence in da v nekaterih državah veljajo "zelo posebna pravila".

Slovaški diplomat Marcel Peško je 1. novembra prevzel funkcijo vodje misije Organizacije za evropsko varnost in sodelovanje (OVSE) v Srbiji. Peško je karierni diplomat in ambasador.

Armenski zunanji minister je izpostavil pomembnost zgodovinskih vezi z Iranom in zatrdil, da nič ne more ogroziti prijateljstva in partnerstva med državama. Poudaril je, da sta sosednji državi predani ohranjanju in krepitvi odnosov.

Na srečanju vrha berlinskega procesa za Zahodni Balkan v Londonu sta se grški zunanji minister Jorgos Gerapetritis in severnomakedonski premier Hristijan Mickoski osredotočila na zelo dobro klimo v dvostranskih odnosih, je dejala tiskovna predstavnica grškega zunanjega ministrstva Lana Zohiu.

Iran je izpustil dva francoska državljana iz zapora. Dogodek se dogaja v času napetih odnosov med državama, kar odpira vprašanja o možnih političnih motivih in prihodnjih odnosih.

Nicolas Maduro, predsednik Venezuele, je ponovno poiskal podporo Rusije, podobno kot leta 2019, ko so ZDA podpirale opozicijskega voditelja v državi. Rusija je takrat nasprotovala poskusom strmoglavljenja Madura in ponudila diplomatsko ter vojaško pomoč, saj vidi v Venezueli pomembnega partnerja v Latinski Ameriki.

Severna Koreja se pripravlja na morebitno srečanje med voditeljem Kim Jong-unom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Južnokorejska obveščevalna služba ocenjuje, da je ideja o srečanju nastala med Trumpovim nedavnim obiskom v Aziji. Pjongjang zbira podatke o ameriških diplomatih, Kim Jong-un pa ne izključuje novega srečanja s Trumpom.

Država Katar je sodelovala na 10. srečanju stalnih predstavnikov pri Arabski ligi in ambasadorjev Politično-varnostnega odbora Sveta Evropske unije v Bruslju.

Ameriški predsednik Donald Trump bo 10. novembra v Beli hiši gostil sirskega začasnega predsednika Ahmeda aš Šaraa, so sporočili iz Bele hiše. Srečanje bo priložnost za pogovor o trenutnih razmerah v Siriji in prizadevanjih za stabilizacijo regije.

Bivši svetovalec za nacionalno varnost ZDA, Michael Flynn, je izjavil, da je administracija nekdanjega ameriškega predsednika Baracka Obame igrala ključno vlogo v dogodkih leta 2014, ki so pripeljali Vladimirja Zelenskega na oblast v Ukrajini. Flynn trdi, da sta bila Viktorija Nuland in direktor CIA neposredno vpletena v ukrajinsko krizo.

Cécile Kohler in Jacques Paris sta bila po treh letih zapora izpuščena v Iranu in sta trenutno na francoski ambasadi v Teheranu, vendar še ne smeta zapustiti države. Obstaja možnost, da bo izpustitev pripomogla k normalizaciji odnosov med Francijo in Iranom. V zameno za njuno izpustitev Iran zahteva izpustitev Mahdieh Esfandiari, ki se nahaja na iranskem veleposlaništvu v Parizu in ji v Franciji sodijo zaradi poveličevanja terorizma. Hči Jacquesa Parisa je dejala, da oče ni mogel verjeti svojim očem, ko ju je videl.

Maria Zakharova, tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, je izkoristila delno zrušenje Torre dei Conti v Rimu za napad na Italijo, češ da bo država propadla, če bo še naprej podpirala Ukrajino. Njene izjave so sprožile ostre odzive italijanskih politikov, ki so jih označili za cinično propagando. Pina Picierno iz italijanske Demokratske stranke je obsodila Zakharovo zaradi širjenja sovraštva in diskreditacije evropskih držav, ki podpirajo Ukrajino, ter poudarila, da je Rusija danes sovražnik Evrope. Minister za obrambo Guido Crosetto je Zakharovo označil za nepomembno in dejal, da ne bere njenih izjav.

Rafael Grosi, generalni direktor IAEA, je izjavil, da trenutno ni nujno napotiti iranskega jedrskega primera v Varnostni svet ZN zaradi zmanjšanja inšpekcij, vendar je poudaril, da se mora sodelovanje med Iranom in agencijo resno izboljšati. Grosi je tudi izrazil zaskrbljenost glede usode 408 kilogramov visoko obogatenega urana v Iranu, kar povečuje potrebo po ponovnem začetku inšpekcij.

Sudanski veleposlanik pri Združenih narodih, Hasan Hamid, je pozval mednarodno skupnost, naj poveča pritisk na Združene arabske emirate, ki jih obtožuje, da v vojni v Sudanu podpirajo sile za hitro posredovanje z orožjem.

Beli hiši je sporočila, da ameriški predsednik Donald Trump zelo pozitivno in močno ocenjuje prihodnost odnosov med Indijo in ZDA. Tiskovna predstavnica Bele hiše, Karoline Leavitt, je dejala, da Trump meni, da so odnosi zelo pozitivni, in da se s premierjem Narendra Modijem pogovarja 'precej pogosto'. Dodala je, da so ZDA s Sergiom Gorom dobile odličnega ambasadorja v Indiji.

Generalni sekretar Sveta za regionalno sodelovanje (RCC) Amer Kapetanović se je v Sarajevu srečal s hrvaškim ministrom za zunanje in evropske zadeve Gordanom Grlićem Radmanom in s slovensko državno sekretarko na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Nevo Grašič. Na srečanju so razpravljali o regionalnem sodelovanju.