Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Evropa zamudila priložnost za prispevek k rešitvi konflikta v Ukrajini in da ni izpolnila pričakovanj v zvezi z mirovnimi pogajanji. Ob tem je izrazil pričakovanja do ZDA.

Rusija je obtožila Evropo, da je odgovorna za uhajanje informacij o telefonskem pogovoru med Stevom Witkoffom in Jurijem Ušakovom, ki je bil povezan s pogajanji med ZDA in Rusijo o končanju vojne v Ukrajini. Ursula von der Leyen pa je opozorila, da bi normalizacija spreminjanja meja lahko odprla vrata za nove vojne.

Kremlj je potrdil, da ostaja odprt za mirovna pogajanja glede Ukrajine. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je ponovil, da Moskva še vedno čaka na posodobljen ameriški načrt za rešitev konflikta v Ukrajini, ki je bil skrajšan. Posebni odposlanec ZDA se je v Abu Dhabiju sestal z ruskimi uradniki, srečanja pa naj bi se udeležili tudi Ukrajinci. Evropski protipredlog je Kremelj zavrnil kot "nekonstruktiven".

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je opozorila, da Velika Britanija pripravlja načrt za diskreditacijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa in s tem spodkopavanje njegovih prizadevanj za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. SVR trdi, da je London besen zaradi mirovniških aktivnosti ZDA, saj naj bi te ovirale britanski zaslužek na račun konflikta v Ukrajini.

Po obisku Mohameda bin Salmana v Beli hiši je Savdska Arabija stopila v stik z Iranom in se dogovorila za srečanje na visoki ravni v Parizu v naslednjih 24 urah. Trump naj bi princu zaupal vodenje pogajanj med Iranom in ZDA.

Bela hiša je sporočila, da je ameriški predsednik Donald Trump optimističen glede možnosti dogovora o končanju vojne v Ukrajini po pogovorih v Ženevi. Trump naj bi izvajal pritisk za dosego hitrega dogovora, čeprav obstajajo še nerešena vprašanja.

Ugotovljeno je bilo, da je Kiril Dmitrijev, vodja ruskega državnega premoženjskega sklada, ključni akter pri pripravi novega predloga za končanje vojne v Ukrajini. Čeprav ni poklicni diplomat, je Dmitrijev postal pomemben pri oblikovanju mirovnega načrta.

ZDA in Ukrajina sta po intenzivnih srečanjih v Ženevi precej spremenili sporni načrt s 28 točkami za končanje vojne. Prvotni načrt, ki je bil predstavljen ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu v Kijevu, je predvideval velike koncesije Moskvi. ZDA in Ukrajina sta zdaj pripravili nov mirovni sporazum z 19 točkami, najbolj občutljive politične elemente pa sta prepustili v odločitev predsednikoma držav.

Rusija je izrazila nezadovoljstvo zaradi sprememb mirovnega načrta, o katerem so razpravljali v Ženevi. Ruski uradniki so poudarili, da te spremembe niso v skladu s prvotnimi dogovori in bi lahko otežile dosego miru.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ponudil posredovanje v pogajanjih med Ukrajino in Rusijo, da bi dosegel trajen mir. Putin je izjavil, da bi ameriški predlog lahko bil osnova za mirovni dogovor z Ukrajino.

Ukrajinski in evropski uradniki so si prizadevali spremeniti Trumpov novi mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi bil pripravljen s sodelovanjem Rusije in močno naklonjen Kremlju. Rusija je zavrnila evropski mirovni predlog za Ukrajino. ZDA in Ukrajina nadaljujeta z delom na "popravljenem" mirovnem načrtu za končanje vojne z Rusijo.

Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi s Trumpom razpravljal o vprašanjih glede vstopa v NATO in priznanja ruske okupacije ukrajinskih ozemelj. Finski predsednik Alexander Stubb je poudaril, da je prisotnost Donalda Trumpa ključna v mirovnem procesu za Ukrajino, saj se Rusija morda ne bo strinjala s sporazumom brez njegove vključenosti. Trump obljublja, da bo končal vojno v Ukrajini, vendar o načinu za dosego tega cilja obstaja veliko nestrinjanja, tudi znotraj Republikanske stranke.

Pomočnik ruskega predsednika je izjavil, da so evropski protinavrh k ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino nekonstruktivni in za Rusijo ne bodo delovali. Zelenski je izjavil, da je glavna ovira za mirovni sporazum, ki ga spodbujajo ZDA, ta, da Putin želi pravno priznanje ozemlja, ki ga je ukradel. Putin je o ameriškem mirovnem načrtu govoril tudi s turškim predsednikom Erdoğanom.

Delegacija Hamasa je prispela v Kairo, glavno mesto Egipta, na pogovore po ponovni zaostritvi nasilja v Gazi. Pogovori naj bi se osredotočili na drugo fazo prekinitve ognja.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je zanikal obtožbe, da je ameriški mirovni načrt s 28 točkami za Ukrajino seznam ruskih želja in da ZDA od Volodimirja Zelenskega zahtevajo sprejetje tega načrta. Hkrati so v Ženevi potekale intenzivne razprave med visokimi predstavniki ZDA, Ukrajine, Velike Britanije, Francije in Nemčije o ameriškem mirovnem načrtu.

V Ženevi so potekali pogovori med ukrajinskimi, ameriškimi in evropskimi uradniki o Trumpovem mirovnem načrtu za Ukrajino. Trump je dejal, da je odprt za pogajanja, kar je v Kijevu sprožilo strah pred prisilno kapitulacijo. V Ženevo je prispelo vladno letalo ZDA, na katerem je bil ameriški državni sekretar Marco Rubio. Trumpov odposlanec si želi čimprejšnji zaključek ukrajinske krize. ZDA naj bi Ukrajino postavile pred usodno dejstvo.

Donald Trump meni, da obstaja pot do miru v Ukrajini, ki jo mora ukrajinski predsednik sprejeti. Belaoruski predsednik Aleksander Lukašenko je pomilostil 31 zaprtih ukrajinskih državljanov. Trump je dejal, da mora Ukrajina odgovoriti na mirovni načrt ZDA.

Na vrhu G20 v Johannesburgu so voditelji pozvali k pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini, Sudanu, Demokratični republiki Kongo in na zasedenih palestinskih ozemljih. António Costa pa je napovedal srečanje v Luandi z evropskimi voditelji, kjer bodo razpravljali o mirovnem načrtu za Ukrajino.

Libanonski predsednik Joseph Aoun je izjavil, da je Libanon pripravljen na pogajanja z Izraelom o končanju izraelskih napadov na državo in umiku iz petih obmejnih gričev, ki jih je Izrael zasedel po vojni z Hezbolahom. Aoun je poudaril tudi zavezanost Libanona razorožitvi militantnih skupin v državi.

Aleksander Lukašenko je pomilostil 31 ukrajinskih državljanov in dva katoliška duhovnika. Odločitev je bila sprejeta na podlagi dogovorov med beloruskim in ameriškim predsednikom, Donaldom Trumpom.

Posebni predstavnik ruskega predsednika, Kiril Dmitrijev, je izjavil, da naj bi načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa rešil Ukrajino pred še večjimi ozemeljskimi izgubami in smrtmi. Dmitrijev je to zapisal na družbenem omrežju X.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je predlagal oblikovanje "prehodne vlade" v Venezueli, da bi rešili tamkajšnjo krizo in preprečili tujo intervencijo. Petro je poudaril, da nasprotuje rešitvam, ki ne temeljijo na dialogu in izključujejo določene politične sektorje. Predlog vključuje politično usklajevanje med Nicolasom Madurom in opozicijo, z namenom izvedbe svobodnih volitev ob prenehanju blokad, sankcij in političnih izključitev. Petro je izrazil zaskrbljenost zaradi povečanih vojaških operacij ZDA v bližini Venezuele in poudaril, da podpira le pogajalsko rešitev.

Madžarski premier Viktor Orbán je v petek v intervjuju za radio Kossuth napovedal, da se približuje mirovni vrh v Budimpešti in da je Kijev prejel mirovni načrt. Orbán je dejal, da bodo naslednji dva do tri tedni ključni za dosego dogovora med Rusijo in ZDA.

Donald Trump je izjavil, da mora Ukrajina sprejeti ameriški mirovni načrt do 27. novembra, ki vključuje znatne ozemeljske koncesije, sicer se bo morala Ukrajina boriti naprej. Zelenski je po pogovoru z ameriškim podpredsednikom Jay Dee Vanceom izrazil pričakovanje glede sodelovanja z ZDA in Evropo pri mirovnih prizadevanjih.

Iranski minister za zunanje zadeve je izrazil pripravljenost Irana za pogajanja in sklenitev pravičnega ter uravnoteženega sporazuma. Poudaril je, da so se v Iranu med 12-dnevno vojno naučili veliko in so zdaj nanjo bolje pripravljeni.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi si prizadeval za uspeh mirovnega načrta ZDA in Rusije, ki od Ukrajine zahteva velike koncesije. Čeprav Zelenski načrta ni takoj zavrnil, podrobnosti o naravi koncesij niso bile razkrite.

Predsednik turške skupnosti Tufan Erhürman in vodja grške skupnosti Nikos Hristodulidis sta se danes prvič srečala na pogovorih o Cipru. Srečanje je potekalo v Nikoziji, kjer so se voditelji obeh skupnosti pogovarjali o prihodnosti otoka. Združeni narodi so kasneje objavili podrobnosti pogovorov in razkrili, da sta Erhürman in Hristodulidis dosegla določene dogovore.

Iransko-ameriškega državljana Kamrana Hekmatija, judovskega porekla, so aretirali v Iranu po obisku Izraela pred 13 leti. Aretacija je sledila obisku v začetku letošnjega leta, ki naj bi bil kratek.

Kremelj je v izjavi sporočil, da Rusija v sredo ne bo sodelovala v pogovorih z Ukrajino v Istanbulu.

Libanonski predsednik je izjavil, da čaka na odgovor Izraela glede morebitnih pogajanj. Predsednik je že večkrat poudaril, da so pogajanja z Izraelom edini način za uresničitev nacionalnih ciljev Libanona.

Donald Trump je uradno zaprosil izraelskega predsednika Isaaca Herzoga za pomilostitev premierja Benjamina Netanjahuja v zvezi z obtožbami o korupciji. Trump je primer označil za politični pregon. Po navedbah izraelske televizije Kan naj bi Trump v pismu Herzogu zapisal, da so obtožbe proti Netanjahuju "politične in neutemeljene" ter pozval k ustavitvi političnega pregona. Herzog je odgovoril, da mora vsak, ki želi pomilostitev, vložiti prošnjo v skladu z veljavnimi pravili.

Iran si želi doseči miren jedrski sporazum z Združenimi državami, da bi rešil desetletja dolg spor, vendar ne bo ogrozil svoje nacionalne varnosti. Iranski namestnik zunanjega ministra je izjavil, da ameriška vlada pošilja protislovna sporočila glede jedrskih pogovorov preko tretjih oseb.

Član pisarne za ohranjanje in objavljanje del ajatole Hameneija je dejal, da je bila vodstvena vloga vrhovnega voditelja v 12-dnevni vojni tako odločilna, da so jo celo svetovni študijski centri prepoznali kot enega glavnih dejavnikov neuspeha sovražnika.

Sergej Lavrov je ponovil pripravljenost na osebno srečanje z ameriškim državnim sekretarjem Markom Rubiom, da bi razpravljala o vojni v Ukrajini, pri čemer je poudaril, da Rusija ne bo odstopila od svojih ključnih pogojev za končanje vojne. Lavrov je tudi zanikal navedbe, da je izgubil naklonjenost Kremlja.

Zadnji krog mirovnih pogovorov med Pakistanom in Afganistanom v Istanbulu se je končal brez dogovora. Talibani so po neuspehu pogovorov opozorili Pakistan.

Mirovni pogovori med Pakistanom in Afganistanom so ponovno propadli, pri čemer afganistanska vlada obtožuje Islamabad 'neodgovornega in nesodelovalnega' vedenja. Neuspeh pogovorov dodatno zapleta odnose med državama.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izjavil, da je do prekinitve pogajanj med Rusijo in Ukrajino prišlo zaradi nepripravljenosti Kijeva za politično in diplomatsko rešitev ter zaradi provokacij evropskih držav. Te provokacije ovirajo proces reševanja ukrajinske krize.

Madžarski zunanji minister Szijjártó Péter je izpostavil, da je Evropska unija ponovno ostala osamljena pri izvajanju sankcij, potem ko so jih Združene države Amerike umaknile. Dodal je, da bi morala Zahodna Evropa prenehati z omalovaževanjem in moraliziranjem voditeljev Zahodnega Balkana.

Generalni sekretar ASEAN, dr. Kao Kim Hourn, je pohvalil ključno vlogo Malezije pod vodstvom premierja Anwarja Ibrahima pri posredovanju v sporu med Kambodžo in Tajsko, ki je pripeljalo do podpisa mirovnega sporazuma v Kuala Lumpurju. Namestnik zunanjega ministra, Datuk Mohamad Alamin, je poudaril, da je tajski premier Anutin Charnvirakul priznal Anwarjevo vlogo posrednika.

Posebni odposlanec Združenih narodov za Zahodno Saharo, Staffan de Mistura, je izrazil nestrpno pričakovanje podrobnega in posodobljenega načrta Maroka za avtonomijo Zahodne Sahare. Ta načrt naj bi predstavljal osnovo za prihodnja pogajanja.

Cécile Kohler in Jacques Paris sta bila po treh letih zapora izpuščena v Iranu in sta trenutno na francoski ambasadi v Teheranu, vendar še ne smeta zapustiti države. Obstaja možnost, da bo izpustitev pripomogla k normalizaciji odnosov med Francijo in Iranom. V zameno za njuno izpustitev Iran zahteva izpustitev Mahdieh Esfandiari, ki se nahaja na iranskem veleposlaništvu v Parizu in ji v Franciji sodijo zaradi poveličevanja terorizma. Hči Jacquesa Parisa je dejala, da oče ni mogel verjeti svojim očem, ko ju je videl.

Albanski premier Edi Rama je na vrhu EU pohvalil delo Specializiranega protikorupcijskega tožilstva (SPAK) v boju proti korupciji na visokih ravneh. Poudaril je, da je Albanija edinstvena v regiji pri uporabi umetne inteligence v procesu pridruževanja Evropski uniji in da je njen boj proti korupciji edinstven, saj SPAK ne popušča pritiskom ne z leve ne z desne.

Mohammad-Javad Zarif, nekdanji iranski zunanji minister, je izjavil, da bi morale ZDA opustiti idejo o brezpogojni vdaji Irana in se usmeriti v resnična pogajanja. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva je zanikal poročila o začetku pogovorov med Teheranom in Washingtonom in poudaril, da med nedavnim obiskom namestnika zunanjega ministra Majida Takht-Ravanchija v Omanu ni bilo posredovano nobeno sporočilo ZDA Iranu.

Saeed Jalili, predstavnik vrhovnega voditelja v Vrhovnem svetu za nacionalno varnost, je izjavil, da je nazadnjaško predlagati pogajanja z ZDA, ki med samimi pogajanji izvajajo raketne napade. Poudaril je, da so se tovrstni napadi zgodili celo v zadnjih mesecih, kar po njegovem mnenju kaže na nesmiselnost ponovnega vstopanja v takšne pogovore.

V regiji Catatumbo v Kolumbiji, ki meji na Venezuelo, se uporniki ELN soočajo z mednarodnim pritiskom zaradi trgovine z drogami. ZDA se osredotočajo na zatiranje drog in sosednjo Venezuelo, kar dodaja mednarodno dimenzijo notranjemu konfliktu v Kolumbiji. Regija je bogata z naftnimi rezervami in pridelavo koke, vendar je revna in zapostavljena.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je izjavil, da je Turčija pripravljena posredovati in organizirati četrti krog mirovnih pogovorov med Ukrajino in Rusijo. Ankara se je ponudila, da pomaga pri reševanju konflikta.

Britanski časnik The Telegraph poroča, da je politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa do Ukrajine postala dosledno protislovna, kar otežuje položaj Kijeva. Trump naj bi pričakoval, da bo Ukrajina ameriško orožje prejemala pod komercialnimi pogoji in ne brezplačno. Časnik trdi, da Trumpova zunanja politika sledi 'radikalni' metodi, kar dodatno zapleta odnose med ZDA in Ukrajino.

Tonino Picula je poudaril, da mora Črna gora v procesu pogajanj z Evropsko unijo afirmirati svoje, ne pa tuje interese. Opozoril je, da nerešeno vprašanje imovine predstavlja eno od bremen v odnosih med Hrvaško in Črno goro. Prav tako je izpostavil, da bi morali trajno rešiti začasni režim okoli Prevlake, da se mejni spor ne bi prenesel v EU. Picula je tudi pozval k dobri volji glede primera šolskega ladjevja "Jadran". Dodal je, da od vseh držav kandidatk za članstvo v EU samo Črna gora in Albanija napredujeta v pogajanjih z Brusljem.

Fronta Polisario je ponudila Maroku pogovore o prihodnosti Zahodne Sahare, s poudarkom na avtonomiji pod maroško upravo, vendar pod pogojem, da se o tem odloča na referendumu. Mohamed Yeslem Beissat, minister za zunanje zadeve Sahrawi, je izrazil pripravljenost gibanja na revizijo maroškega načrta iz leta 2007, vendar zahteva potrditev s strani prebivalstva Sahrawi.

Južna Koreja in Združene države Amerike bosta kmalu začeli pogajanja o spremembi sporazuma o civilnem jedrskem sodelovanju. Cilj je Južni Koreji omogočiti večjo avtonomijo pri predelavi izrabljenega jedrskega goriva in bogatenju urana za civilno uporabo. Zunanji minister Cho Hyun je izjavil, da si Južna Koreja prizadeva pridobiti večjo prožnost pri predelavi izrabljenega goriva in bogatenju urana za civilno energetsko rabo.