Pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov je izjavil, da so potovanja voditelja kijevskega režima, Vladimirja Zelenskega, po Evropi namenjena vključevanju za Rusijo nesprejemljivih predlogov v mirovni načrt ZDA.

Posebni odposlanec ZDA za Belorusijo, John Koul, je izjavil, da Lukašenko daje ZDA dobre nasvete glede reševanja konflikta v Ukrajini. Poudaril je, da ima Lukašenko tudi možnost svetovanja ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, kar je zelo koristno. Na srečanju v Minsku sta Lukašenko in Koul razpravljala tudi o normalizaciji odnosov med državama.

Svet ministrov ECOWAS je na srečanju v Abuji v Nigeriji soglasno podprl kandidaturo ganskega predsednika Johna Dramanija Mahame za predsednika Afriške unije leta 2027, ko bo rotacijsko predsedstvo pripadlo zahodni Afriki. Odločitev je bila sprejeta na 95. rednem zasedanju Sveta ministrov ECOWAS.

Kitajska protijaponska kampanja je doživela preobrat, saj so poteze kitajskih »volčjih bojevnikov« razjezile japonsko spletno skupnost. Podrobnosti o spornih dejanjih niso navedene, vendar je jasno, da so povzročile negativne odzive na Japonskem.

Irakijec Barham Ahmed Salih je bil imenovan za novega visokega komisarja ZN za begunce. Nekdanji predsednik Iraka je na tem položaju nasledil dosedanjega komisarja. Za to mesto se je potegoval tudi nekdanji maršal poljskega Sejma, Szymon Hołownia.

Kosovo je začelo sprejemati migrante, ki jih deportirajo Združene države Amerike in niso kosovskega porekla. Sporazum o sprejemu migrantov je bil sklenjen z administracijo predsednika Donalda Trumpa.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru izrazil podporo venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, sredi naraščajočih napetosti med Venezuelo in ZDA zaradi ameriške vojaške prisotnosti v Karibih. Putin je poudaril solidarnost z venezuelskim ljudstvom in potrdil podporo Madurovimi prizadevanji za zaščito nacionalnih interesov in suverenosti Venezuele. Oba voditelja sta se strinjala o nadaljnjem krepitvi dvostranskega sodelovanja.

Rusija je v odsotnosti obsodila tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) Karima Khana na 15 let zapora, sporoča ruska generalna prokuratura. Moskovsko mestno sodišče je v odsotnosti obsodilo osem sodnikov MKS in Khana na različne zaporne kazni. Khan bo prvih devet let preživel v zaporu, preostanek kazni pa v koloniji strogega režima. Ostali predstavniki MKS so bili obsojeni na zaporne kazni od treh let in pol do 15 let.

Ukrajinski ambasador na Poljskem, Vasil Bodnar, je sporočil, da si Kijev prizadeva za čimprejšnje srečanje med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in poljskim predsednikom Karolom Nawrockim v Varšavi, po možnosti še letos. Ukrajinska stran je predlagala svoj termin srečanja in zdaj čaka na odgovor Poljske.

Kolumbija je pripravljena ponuditi azil venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, če bo odstopil z oblasti zaradi pritiska Združenih držav Amerike, je izjavila kolumbijska zunanja ministrica Rosa Viljavisensio.

Tajski premier Anutin Charnvirakul je razpustil parlament in napovedal predčasne volitve v naslednjih 60 dneh. Odločitev je bila sprejeta sredi politične krize in ponovnega zaostrovanja odnosov s sosednjo Kambodžo.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da si želi skleniti dogovor z Iranom in da je Teheran prav tako naklonjen dogovoru. Kljub temu pa je Trump Republiko Iran tudi opozoril in zagrozil.

Sekretar ruskega sveta za varnost, Sergej Šojgu, je v imenu ruskega predsednika Vladimirja Putina laošškemu predsedniku Thonglounu Sisoulithu podelil orden Aleksandra Nevskega. Podelitev je bila izvedena kot "častna misija".

Svetovna ureditev se spreminja, pri čemer se Globalni jug kaže z vse večjo samozavestjo in premika osi moči. Zahodna zavezništva se slabijo, kar bi moralo biti za Evropo opozorilo.

Jurij Ušakov je izjavil, da Rusija še ni seznanjena s popravljeno različico ameriških predlogov za Ukrajino in da se ji morda ne bodo vse spremembe zdele sprejemljive. Poudaril je, da bo Rusija morala pregledati dokumente, ki jih ZDA usklajujejo z evropskimi državami in Ukrajino. Ušakov je tudi izrazil prepričanje, da se bodo aktivni stiki med Rusijo in ZDA prej ali slej obnovili. Poleg tega je časopis Le Monde poročal, da se ukrajinske oblasti strinjajo z idejo o vzpostavitvi demilitariziranega območja v Donbasu, vendar menijo, da je za to potreben vzajemen umik sil vzdolž trenutne frontne črte.

Tajski parlament je bil razpuščen, s čimer se odpira pot za nove volitve v začetku naslednjega leta. Razpustitev je izvedel premier Anutin Charnvirakul. Država je trenutno v smrtonosnih spopadih s Kambodžo.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v intervjuju za Politico posvarila ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj se ne vmešava v evropske zadeve. Poudarila je, da imajo samo državljani držav članic EU pravico odločati, kdo jih bo vodil. Von der Leyen se je odzvala na ameriško strategijo nacionalne varnosti, ki trdi, da je Evropa na robu »uničenja civilizacije«.

Venezelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je dejala, da ji je podpora ameriške vlade omogočila potovanje v Oslo, kjer je prejela Nobelovo nagrado za mir. To se je zgodilo po tem, ko so ZDA zasegle tanker z nafto, s čimer so dramatično povečale pritisk na režim Nicolása Madura. Machado se je skrivala od 9. januarja, vendar ji je s pomočjo Trumpove administracije uspelo priti na podelitev nagrad, kjer jo je zastopala njena hči.

Tyler Robinson, osumljen umora konservativnega političnega aktivista Charlieja Kirka, se je prvič osebno pojavil na predobravnavnem zaslišanju na sodišču v Utahu. Med zaslišanjem naj bi se posmehoval. Njegovi odvetniki si še naprej prizadevajo omejiti dostop medijev do primera, da bi zagotovili pošteno sojenje.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva se je prejšnji teden po telefonu pogovarjal z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom o naraščajoči vojaški prisotnosti Združenih držav Amerike ob venezuelski obali. Pogovor je bil prvi po lanskih volitvah v Venezueli, katerih izid je opozicija označila za sporen.

Specializirani senati Kosova v Haagu so nekdanjemu kosovskemu premierju in voditelju Osvobodilne vojske Kosova, Hašimu Tačiju, podaljšali pripor za dva meseca. Tači je skupaj z Jakupom Krasniqijem, Redžepom Seljimijem in Kadrijem Veselijem obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti.

Indijski premier Narendra Modi je obiskal Jordanijo, Etiopijo in Oman med 15. in 18. decembrom, da bi okrepil vezi s temi državami. V Jordaniji se je srečal s kraljem Abdulahom II. bin Al Huseinom, v Etiopiji pa s premierjem Abiyem Ahmedom Alijem, s katerima je razpravljal o dvostranskih odnosih in regionalnih vprašanjih.

Med mandatom predsednika Donalda Trumpa je bila uvedena politika ničelne tolerance do priseljevanja, zaradi česar so na meji z Mehiko ločili več kot 5.000 otrok od njihovih družin. Politika je sprožila mednarodno ogorčenje, saj so jo spremljale srce parajoče podobe otrok, ki so jih odvzeli materam.

Vodja jemenske mednarodno priznane vlade Rašad al-Alimi je pozval separatiste, naj se umaknejo z ozemelj, ki so jih nedavno zavzeli na jugovzhodu države. Separatistični Južni tranzicijski svet (STC), ki ga podpira Združeni arabski emirati, je ta mesec zavzel večino provinc Hadramout in Mahra, vključno z naftnimi objekti. Ta poteza je sprožila strahove, da bi se lahko prekinila relativna umirjenost v državljanski vojni.

Tiskovna predstavnica Bele hiše je sporočila, da je bil predsednik ZDA Donald Trump obveščen o nedavnem odzivu Kijeva na ameriški načrt za rešitev konflikta v Ukrajini. Poudarila je, da je Trump izrazil veliko razočaranje nad Ukrajino in Rusijo ter želi preiti od besed k dejanjem.

Angela Merkel je v pogovoru za Stern napovedala 'veliko bitko' z ZDA na področju umetne inteligence. Prav tako je poudarila, da svoje znamenite 'raute' ne uporablja več. V pogovoru je spregovorila o svojem življenju po politični karieri in poskusila razjasniti nekatere stvari, o katerih so mnogi v njeni stranki dvomili.

Islandija je postala peta država, ki bo bojkotirala Evrovizijo 2026 na Dunaju zaradi udeležbe Izraela. Pred tem so bojkot napovedale že Španija, Irska, Nizozemska in Slovenija.

Hrvaški premier Andrej Plenković je obiskal Banjaluko, kjer se je srečal z banjaluškim škofom Željkom Majićem in prisostvoval položitvi temeljnega kamna za študentsko-kulturni pastoralni center Petrićevac. Poudaril je, da Hrvaška ne bo odstopila od podpore Hrvatom v Bosni in Hercegovini.

Mednarodni olimpijski komite (MOK) je športnim organizacijam priporočil, da ruskim in beloruskim ekipam ter športnikom ponovno dovolijo tekmovati na mednarodnih tekmovanjih mladih pod zastavo in himno. Končna odločitev o tem je prepuščena posameznim mednarodnim športnim zvezam.

Ana Corina Sosa, hči venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, je v Oslu v imenu svoje matere prevzela Nobelovo nagrado za mir 2025. Machado se zaradi nepredvidenih okoliščin ni mogla pravočasno udeležiti slovesnosti. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je ponovila svoj položaj "brez komentarjev" glede nagrade, pri čemer se je sklicevala na načelo nevmešavanja in samoodločbe narodov. Sheinbaumova se je med jutranjo konferenco še enkrat izognila komentarjem na to temo.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ZDA zasegle naftni tanker ob obali Venezuele, ki naj bi bil povezan z iranskimi revolucionarnimi gardami. Poleg tega so ZDA uvedle sankcije proti trem nečakom venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Iranski voditelj ajatola Seyyed Ali Khamenei je poudaril, da Iran kljub številnim pomanjkljivostim in izzivom napreduje zaradi vztrajnosti, iskrenosti in pravičnosti svojega ljudstva. Dodal je, da vojaški pritiski ne morejo podrediti Irana.

Po objavi ameriške Nacionalne varnostne strategije, ki je bila označena za geopolitično nepismeno, je portal Defense One prišel do neobjavljene, polne verzije dokumenta. Ta naj bi vključevala načrte za izvzem štirih držav iz Evropske unije. Bela hiša je zanikala obstoj takšne verzije strategije.

Turški zunanji minister je izrazil pripravljenost Turčije za napotitev vojakov v Gazo in pozval k drugi fazi prekinitve ognja. Poudaril je, da je Donald Trump odgovoren za neizpolnjevanje nekaterih določil.

Štiri države – Irska, Španija, Nizozemska in Slovenija – so se umaknile iz Evrovizije 2026 zaradi sodelovanja Izraela. Zmagovalec Evrovizije 2024, švicarski pevec Nemo, je vrnil zmagovalno trofejo v znak protesta proti dovoljenju Izraelu za tekmovanje.

Nemški kancler je izjavil, da je bil ameriškemu predsedniku Trumpu predložen predlog, v katerem naj bi Ukrajina v zameno za prekinitev spopadov z Rusijo odstopila del svojega ozemlja. Kancler je ob tem poudaril, da morajo vse rešitve upoštevati evropske varnostne interese.

Predsednik libanonskega parlamenta Nabih Beri je ostro obsodil izjave ameriškega odposlanca, ki se nanašajo na možnost priključitve Libanona k Siriji, in jih označil za nesprejemljive.

Srečanje med italijansko premierko Giorgio Meloni in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Rimu je bilo po poročanju italijanskih medijev bolj napeto, kot se zdi iz uradnih izjav. Čeprav sta se pred kamerami objemala in poljubljala, naj bi Meloni Zelenskemu izrekla kritične besede in jasno izrazila italijanske zahteve.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo Združene države Amerike zaradi preprečitve nadaljnjega delovanja trem zaposlenim v iranskem predstavništvu v New Yorku. Iran to dejanje razume kot kršitev mednarodnih norm in sporazumov.

María Corina Machado ni bila prisotna na podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu. Namesto nje je nagrado prevzela njena hči. Njeno potovanje v Oslo je v Venezueli sprožilo različne odzive.

Tajvansko ministrstvo za notranje zadeve je napovedalo spremembo pravilnika, ki ureja potovanja javnih uslužbencev in oseb s posebnim statusom na Kitajsko. Sprememba zaostruje pogoje za obisk sorodnikov, saj se dovoljena stopnja sorodstva znižuje s četrte na tretjo. Svet za celinsko Kitajsko je pojasnil, da javnost težko sprejema obiske, kot je obisk 'sestrične' na Kitajskem.

Venezelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado, prejemnica Nobelove nagrade za mir 2025, se je po enem letu pojavila v Oslu. Iz Osla je zagotovila, da bo storila vse, da se vrne v Venezuelo in nadaljuje boj za konec tiranije. Medtem so ameriška bojna letala preletela zaliv Venezuele, kar kaže na stopnjevanje agresivnosti ZDA v regiji.

Azerbajdžanski predsednik İlham Əliyev je poslal čestitke voditelju turkmenskega ljudstva Gurbanquliju Berdiməhəmmədovu ob obletnici nevtralnosti Turkmenistana. Prav tako je İlham Əliyev po telefonu čestital predsedniku turkmenskega ljudskega sveta Gurbanquliju Berdiməhəmmədovu in poslal pismo turkmenskemu predsedniku Sərdarju Berdiməhəmmədovu.

Iranski odposlanec pri ZN je kritiziral mednarodno skupnost zaradi neizpolnjevanja obveznosti do afganistanskih beguncev, pri čemer je opozoril na močan upad pomoči. Iran zagotavlja, da se vračanje afganistanskih migrantov izvaja ob polnem spoštovanju mednarodnih pravic in človeškega dostojanstva. Iran poziva k globalnemu ukrepanju za trajnostno vrnitev afganistanskih beguncev.

Na podelitvi Nobelovih nagrad v Stockholmu je kronprincesa Victoria presenetila z izbiro obleke. Nosila je staro obleko svoje matere, kar je vzbudilo pozornost in spomin na pomemben trenutek njene matere. Slovesnosti so se udeležili tudi švedski kralj Carl XVI. Gustaf, ki je nagrajencem izročil medalje in diplome.

Ukrajina je ZDA predložila predloge za odstop določenih ozemelj, je sporočil nemški kancler Friedrich Merz.

Po besedah kanclerja naj bi odgovor Ukrajine na predloge Trumpa vključeval tudi vprašanje morebitnih ozemeljskih odstopkov Rusiji. Predsednik Ukrajine je doslej kategorično zavračal kakršnekoli ozemeljske odstopke.

Združene države Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa predlagajo, da bi morali obiskovalci iz držav, ki so upravičene do programa oprostitve vizuma, kot so Avstralija, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Izrael, Japonska in Južna Koreja, predložiti pet let zgodovine svojih aktivnosti na družbenih omrežjih.

Vladimir Putin je opravil telefonski pogovor z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom, v katerem mu je zagotovil podporo Moskve glede na naraščajoči zunanji pritisk. Voditelja sta razpravljala o nadaljnjem razvoju rusko-venezuelskih odnosov, s poudarkom na realizaciji skupnih projektov. Bela hiša meni, da pogovor med Putinom in Madurom verjetno ne bo vznemiril Trumpa.

Friedrich Merz poudarja potrebo po enotni in močni Evropi, ki bi se lahko uveljavljala v svetu in aktivno sodelovala pri iskanju miru v Ukrajini. Izpostavlja pomembnost tesnega sodelovanja z ZDA, pri čemer je odziv na novo ameriško varnostno strategijo ključen.