Kongres je kritiziral premierja Narendra Modija zaradi ponavljajočih se trditev ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia, da je nekdanji predsednik Donald Trump posredoval pri miru med Indijo in Pakistanom. Opozorili so, da je zaradi teh trditev "huglomacija" Modi-Trump v globokem zamrzovanju.

Ameriški predsednik Donald Trump bo danes ob 22.30 po srednjeevropskem času v Ovalni pisarni Bele hiše podal uradno izjavo za javnost. Vsebina izjave ni znana.

Nemški predsednik Steinmeier je bil v Veliki Britaniji sprejet na državniškem obisku z vsemi častmi, vključno s kočijo, bivanjem na gradu Windsor in častnim doktoratom. To je njegov prvi državniški obisk Nemčije po dolgem času.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je razmišljal o opravičilu Severni Koreji zaradi preletov dronov, ki naj bi jih ukazal njegov predhodnik, kar je ocenil kot provokacijo. Poleg tega je priznal, da mu primanjkuje specifičnih informacij o južnokorejskih državljanih, ki so priprti v Severni Koreji, kar je sprožilo vprašanja o pripravljenosti njegove administracije, da se s tem vprašanjem podrobneje ukvarja.

Pogovori med ameriškimi in ruskimi predstavniki o Ukrajini v Moskvi niso prinesli bistvenega napredka. Ruski predsednik Vladimir Putin naj ne bi popustil glede ozemelj, ki jih je zasedla Rusija. Medtem pa se krepijo pogajanja glede imperialističnega konflikta med ZDA, Natom, EU in Rusijo v Ukrajini, kjer je predmet spora delitev plena.

Ruska stran je napovedala natančen pregled zakona, ki ga je sprejela ukrajinska Vrhovna rada in odpravlja jamstva za ruski jezik. Marija Zaharova je izjavila, da si Ukrajinci želijo govoriti ruski jezik.

Prehodne oblasti na Haitiju so napovedale, da načrtujejo izvedbo predsedniških in parlamentarnih volitev prihodnje poletje. Država se sooča z globoko politično nestabilnostjo in delovanjem oboroženih skupin, ki nadzorujejo skoraj celoten Port-au-Prince. Na Haitiju, najrevnejši državi zahodne poloble, volitev niso izvedli že devet let. Država je brez predsednika od umora Jovenela Moïseja leta 2021.

Med pogovori med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ter ameriškima odposlancema Stevenom Whitkoffom in Jaredom Kushnerjem so obravnavali tudi možnost članstva Ukrajine v Natu. Srečanje je bilo po besedah Putinovega pomočnika Jurija Ušakova v celoti posvečeno reševanju ukrajinske krize.

Rusko zunanje ministrstvo je pojasnilo, da so zahteve Gruzije do Rusije nerealne, kar onemogoča ponoven dialog med državama.

Nekdanji predsednik Hondurasa Juan Orlando Hernández je bil po pomilostitvi Donalda Trumpa izpuščen iz ameriškega zapora, kjer je prestajal 45-letno zaporno kazen zaradi trgovine z drogami. Trump je izrazil zadovoljstvo s svojo odločitvijo o pomilostitvi. Hernández je pred tem Trumpu poslal pismo, v katerem je zatrjeval, da je žrtev političnega preganjanja.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je povabil Donalda Trumpa, da obišče Kolumbijo in sodeluje pri uničenju laboratorija za kokain. Petro je odgovoril na Trumpove grožnje z napadom in poudaril, da so v Kolumbiji uničili že 18.400 laboratorijev za kokain brez uporabe raket. Petro je tudi pozval Trumpa, naj ne ogroža kolumbijske suverenosti.

Skupina ameriških senatorjev je napovedala, da bo vložila novo resolucijo, ki bi zahtevala glasovanje v kongresu o morebitnem vojaškem posredovanju Trumpove administracije v Venezueli. Poudarili so, da bi bila nepooblaščena vojaška akcija proti Venezueli velika in draga napaka.

Papež Frančišek je javno nasprotoval vojaškim grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa proti Venezueli. Papež je Trumpa opozoril, naj ne uporablja vojaške sile za odstranitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura, in mu svetoval, naj raje poišče druge metode reševanja situacije.

Papež Leon XIV. je obsodil morebitno invazijo ZDA na Venezuelo in pozval k dialogu. Potrdil je tudi, da bo njegovo naslednje potovanje vključevalo Afriko, natančneje Alžirijo, kjer bo obiskal kraje, povezane z življenjem svetega Avguština. Papež izraža željo po obisku Latinske Amerike, predvsem Argentine in Urugvaja, vendar poudarja, da odločitev še ni dokončna. Ob zaključku svojega prvega mednarodnega potovanja je napovedal morebitno potovanje v Afriko leta 2026.

V Avstraliji se pripravljajo na uvedbo omejitev na družbenih omrežjih, ki stopijo v veljavo čez en teden. Medtem pa naj bi bil ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen na vojno z Evropo, kar povečuje napetosti na mednarodni ravni.

Kljub nedavnim izjavam ameriškega predsednika Donalda Trumpa o zaprtju zračnega prostora, bo Venezuela nadaljevala s sprejemanjem letov iz ZDA, ki vračajo deportirane migrante. Predsednik Nicolas Maduro je odobril let za repatriacijo migrantov iz ZDA.

Kuba je obsodila "nesprejemljivo" vojaško agresijo, ki jo ZDA pripravljajo proti Venezueli. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je poudaril, da je vmešavanje, grožnje in vojaška agresija ZDA proti Venezueli nesprejemljiva in namenjena strmoglavljenju legitimne vlade.

Princ Andrew Mountbatten-Windsor bo moral v nekaj mesecih zapustiti Royal Lodge v Windsorju. Po izgubi kraljevih nazivov nekdanji princ ne more upati na odškodnino, saj je nepremičnina v slabem stanju.

Britanska vlada je ponovno preložila odločitev o odobritvi načrtov za novo kitajsko »super veleposlaništvo« v središču Londona. Odločitev bo sprejeta januarja, ko naj bi Keir Starmer obiskal Peking. Pričakuje se, da bodo ministri načrte odobrili, saj Home Office in Foreign Office nista imela varnostnih zadržkov.

Predsednika vlade Luksemburga, Luca Friedna, je v Črni gori sprejel podpredsednik vlade za zunanje in evropske zadeve, Filip Ivanović. Napovedano je, da ga bo danes v vili »Gorica« gostil tudi črnogorski premier Milojko Spajić, po srečanju pa bosta uradnika podala izjave za medije. Ivanović je ob tem poudaril, da je obisk znak trdnega partnerstva in prijateljstva med Črno goro in Luksemburgom.

Evrovizija se sooča z zahtevnim trenutkom, saj bodo člani organizacije glasovali o tem, ali bo Izrael lahko tekmoval leta 2026. Nekatere države namreč grozijo z umikom, če Izrael ne bo izključen zaradi vojne v Gazi. Evropska radiodifuzna zveza bo razpravljala o novih pravilih, namenjenih preprečevanju pretiranega vplivanja vlad in tretjih oseb na volivce, po letošnji kontroverznosti, ko je Izrael zasedel drugo mesto.

Washington je napovedal vojaške akcije proti tihotapcem drog v Karibskem morju, a venezuelska vlada sumi, da je pravi cilj strmoglavljenje predsednika Madura.

Izraelska policija je sporočila, da je prejela posmrtne ostanke enega od dveh zadnjih talcev, ki so bili zadržani v Gazi. Ostanke bo preiskala forenzična služba v Tel Avivu za uradno identifikacijo. Izraelski premier je sporočil, da je Izrael preko Rdečega križa prejel najdbe, ki jih je predal Hamas.

Vietnamski generalni sekretar komunistične partije To Lam je ob državniškem obisku v Laosu poudaril pomen poglobitve odnosov med državama. Obe strani sta se zavezali k okrepitvi sodelovanja in strateške kohezije, kar naj bi bil ključni steber njunega partnerstva. V skupni izjavi sta Vietnam in Laos potrdila, da bosta dvignila odnose na novo raven, ki odraža njuno skupno vizijo in dolgoročno usmeritev za trajnostni razvoj in blaginjo obeh držav. To Lam je obiskal tudi nekdanje voditelje Laosa in se udeležil slovesnosti ob 50. obletnici laoške državnosti.

Iraški predsednik je med srečanjem z iranskim veleposlanikom v Bagdadu poudaril pomembnost krepitve odnosov med državama.

Duduzile Zuma-Sambudla, hči nekdanjega južnoafriškega predsednika Jacoba Zuma, je obtožena, da je vabila moške v Rusijo, kar je povzročilo nov škandal v družini Zuma. Zuma-Sambudla je odstopila s položaja poslanke po teh obtožbah.

V Belgiji so v povezavi s preiskavo na sedežu Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS) in Evropskega kolegija v Bruggeu aretirali nekdanjo podpredsednico Evropske komisije, Federico Mogherini, zaradi suma goljufije s sredstvi Evropske unije. Evropska komisija aretacije ni komentirala.

Nekdanji predsednik Hondurasa Juan Orlando Hernández, obsojen zaradi trgovine z drogami, je bil po pomilostitvi Donalda Trumpa izpuščen iz zveznega zapora USP Hazelton v Zahodni Virginiji. Hernández, ki je Honduras vodil med letoma 2014 in 2022, je bil v ZDA izročen aprila 2022, marca 2024 pa je bil obsojen na 45 let zapora zaradi treh obtožb povezanih z narkotiki in orožjem.

Nacionalna volilna komisija (CNE) v Gvineji Bissau je sporočila, da ne more nadaljevati z volilnim procesom, ker so oboroženi moški 26. novembra zasegli opremo in volilne evidence. Predsednik komisije Idriša Djalo je dejal, da je CNE zaradi tega v celoti onemogočena pri nadaljevanju in zaključku volilnega procesa.

Kitajska je napovedala načrte za gradnjo infrastrukturnih projektov, vključno z dodatnim vodovodom do otoka Kinmen, oskrbo z vodo za otok Matsu in hitro cesto Quanzhou-Kinmen, kar je sprožilo kritike Tajvana. Tajvanski Svet za celinsko Kitajsko je poudaril, da o tovrstnih projektih ni mogoče odločati enostransko in da Tajvan trenutno ne načrtuje podobnih pobud.

Avstrijska vlada, ki jo sestavljajo stranke ÖVP, SPÖ in NEOS, očitno razmišlja o sodelovanju pri vzpostavitvi tranzitnih centrov za azil v Afriki. To nakazuje interni dokument, o katerem je poročal časnik "Der Standard". Notranji minister Gerhard Karner (ÖVP) je dejal, da Avstrija že več let zahteva vzpostavitev centrov za vračanje zunaj Evrope oziroma izvajanje azilnih postopkov zunaj Evrope.

Premier Zhuo Rongtai je ostro kritiziral predlog KMT o spremembi "Zakona o državljanstvu", ki bi omogočil lažjo udeležbo na volitvah osebam s kitajskim državljanstvom ali preteklostjo kitajske identitete, ter to označil za nesmiselno. Komisija za celinske zadeve je obsodila Kitajsko zaradi množičnega izdajanja osebnih izkaznic Tajvancem z namenom politične združitve in poudarila, da vlada ne bo dopustila takšnih groženj pravnemu redu.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z napadom na Venezuelo, državo z večjim zalogami nafte kot Irak. Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, meni, da Združene države Amerike želijo nadzorovati bogate zaloge nafte v državi. Ameriški State Department zanika, da bi imela nafta pri tem kakšno vlogo.

Predsednik Lee Jae Myung je predlagal ponovno vzpostavitev komunikacijskih kanalov s Severno Korejo, pri čemer je dejal, da bo to služilo kot izhodišče za "mirno sožitje". Predlog je bil podan v torek.

Član iranskega parlamentarnega odbora za pravne in sodne zadeve, Mojtaba Zolanouri, je razkril tri pogoje, ki jih je Donald Trump postavil za pogajanja z Iranom. Ti pogoji vključujejo ustavitev bogatenja urana na iranskem ozemlju, prekinitev sodelovanja z odporniškimi gibanji in zmanjšanje dosega iranskih raket.

Papež Frančišek je zaključil tridnevni obisk v Libanonu z molitvijo, ki se je je udeležilo okoli 100.000 ljudi. Obisk je bil njegovo prvo potovanje v tujino kot vodja Rimskokatoliške cerkve, med katerim je pozival k miru na Bližnjem vzhodu in opozarjal na nevarnosti krvavih spopadov za prihodnost človeštva.

Iranski zunanji minister Abas Araghči je izjavil, da se Iran ni nikoli umaknil od diplomatskih prizadevanj, kljub oviram, ki jih postavljajo ZDA. Poudaril je, da je diplomacija ključni del iranske politike in da se morajo ZDA vrniti k pogajalski mizi, da bi ponovno pridobile zaupanje Irana. Araghči je tudi izpostavil odlične odnose med Iranom in Omanom.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Aliyev je poslal čestitko predsedniku Združenih arabskih emiratov, njegovemu visokemu šejku Mohamedu bin Zajedu Al Nahyanu.

Ukrajinski predsednik in prva dama sta prispela na Irsko. Predsednika Zelenskega je osebno sprejel irski premier.

Politični analitik Danilin meni, da je škandal z Macronovo ženo le še poslabšal že tako slabo situacijo zaradi nezadovoljstva z njegovo zunanjo in notranjo politiko v Franciji.

Zvezne oblasti so načrtovale ciljno operacijo za izvajanje priseljevanja v Minnesoti, ki se bo osredotočila predvsem na somalijske priseljence, ki nezakonito živijo v ZDA. Trump je zaostril svojo retoriko proti somalijskim priseljencem in izjavil, da jih ne želi v državi.

Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA kmalu začele napadati cilje v Venezueli. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je izjavil, da je Rusija pripravljena na spopad z Evropo, če bo ta začela konflikt.

Nemški kancler Friedrich Merz in poljski premier Donald Tusk sta se dogovorila o postavitvi spomenika v Berlinu v čast poljskim žrtvam druge svetovne vojne in nacističnega režima. Spomenik bo "prostor spomina, opozorila in nemško-poljske sprave". Nemčija bo Poljski vrnila tudi pomembne kulturne artefakte, vključno s 73 pergamentnimi listinami.

Ameriški predsednik Donald Trump je obtožil honduraške oblasti, da poskušajo manipulirati z rezultati predsedniških volitev, kjer je prišlo do tesnega izida med kandidatoma desnice. Trump ob tem ni predložil nobenih dokazov za svoje trditve.

Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, je izjavila, da so evropski voditelji dosegli znaten napredek v razpravah o rešitvah za situacijo v Ukrajini.

Kongresnica Luna je pozvala k objavi dokumentov, ki razkrivajo obseg ruskega vpliva na volitve v Združenih državah Amerike. Poudarila je, da imajo Američani pravico poznati resnico o tem vplivu.

Torbjörn Törnqvist, ki je bil eden največjih posameznih prejemnikov dobička od trgovanja z energijo po ruski invaziji na Ukrajino, se umika iz posla. Trump ga je označil za Putinovega 'marionetnega'.

Ruanda in Demokratična republika Kongo bosta v četrtek v Washingtonu podpisali mirovni sporazum pod pokroviteljstvom Donalda Trumpa. Cilj sporazuma, ki sta ga državi sklenili že konec junija v Washingtonu, je zaustaviti krvavo vojno na vzhodu DR Kongo, vendar doslej ni prinesel premirja.

Venezuelski narodni zbor je v ponedeljek prekinil izredno sejo, na kateri bi morali razpravljati o ustanovitvi komisije za preiskavo smrtonosnih napadov, ki jih je odredila ameriška administracija na plovila, osumljena trgovine z drogami ob venezuelski obali in v vzhodnem Tihem oceanu. V napadih je bilo ubitih najmanj 83 ljudi.

Papež Leon je med svojim dvodnevnim obiskom v Libanonu pozval k enotnosti verskih voditeljev proti nasilju in nestrpnosti. Kljub gospodarskim težavam, ki so povzročile množično izseljevanje, je pozval Libanonce, naj ostanejo v svoji državi. Papež je prav tako pozval k spravi za premagovanje globokih političnih in skupnostnih nasprotij v državi in molil na grobu svetnika.