Črnogorska ambasadorka Stanica Anđić je slovaškemu predsedniku Petru Pelegriniju predala poverilna pisma in uradno nastopila mandat. Po slovesnosti je potekal pogovor s predsednikom Pelegrinijem, državnim sekretarjem Marekom Eštokom in direktorjem Borisom Gandelom. Anđićeva se je zahvalila za podporo Črni gori pri vključevanju v EU in izrazila željo po nadaljnjem razvoju sodelovanja. Pelegrini je izrazil prepričanje, da bo njen mandat prispeval k izboljšanju odnosov med državama.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je izjavil, da je edini človek na svetu, ki lahko prisili Rusko federacijo k miru, ameriški predsednik Donald Trump. Češki predsednik Petr Pavel je izrazil zadovoljstvo, da so se evropski voditelji vključili v pogovore o miru, ki so potekali v Ženevi.

Južna Koreja je v 'zelo nevarni situaciji' s Severno Korejo, kjer je možen naključen spopad, zato je ključno, da Seul vzpostavi dialog s Pjongjangom, je dejal južnokorejski predsednik Lee Jae Myung, poroča agencija Yonhap.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je izrazil upanje, da se bo »navlaka v Ukrajini« kmalu končala, da bi se Moskva in Minsk lahko posvetila notranjim zadevam. Njegova izjava nakazuje na pričakovanje skorajšnjega zaključka konflikta v Ukrajini.

Po spornih predsedniških volitvah v Kamerunu, na katerih je Paul Biya osvojil osmi mandat, je opozicijski voditelj Issa Tchiroma Bakary poiskal zatočišče v Gambiji. Gambijska vlada je sporočila, da Bakaryja gosti iz humanitarnih razlogov, potem ko so volitve sprožile smrtonosne proteste.

Finski predsednik Aleksander Stubb in italijanska premierka Giorgia Meloni sta odpotovala v Washington k ameriškemu voditelju Donaldu Trumpu. Po poročanju časnika Le Temps, ki se sklicuje na vire blizu finskega predsednika, naj bi se Stubb in Meloni srečala s Trumpom.

Ruandski predsednik Paul Kagame je gostil predsednika Srednjeafriške republike Faustina Archangea Touadéro, ki je prispel na dvodnevni delovni obisk v Ruando. Med obiskom sta se predsednika pogovarjala o krepitvi odnosov med državama.

Po kritikah Donalda Trumpa na račun Ukrajine glede hvaležnosti in sprejemanja mirovnega načrta so se ukrajinski, ameriški in evropski uradniki sestali v Ženevi, da bi razpravljali o osnutku ameriškega načrta za končanje vojne v Ukrajini. Trump je poudaril, da načrt ni dokončen predlog za Kijev. ZDA in Ukrajina sta se dogovorili, da bosta nadaljevali z delom na izboljšanem mirovnem načrtu, potem ko so zavezniki izrazili zaskrbljenost glede prvotnega predloga, ki naj bi bil preveč naklonjen Moskvi. Medtem pa je Rusija izvedla smrtonosni napad na Ukrajino.

Predsednik Rusije Vladimir Putin bo med državnim obiskom v Kirgiziji, ki bo potekal med 25. in 27. novembrom, opravil rusko-kirgiške pogovore in se udeležil zasedanja sveta kolektivne varnosti ODKB. Po koncu obiska bo Putin komuniciral s predstavniki medijev, je sporočil pomočnik predsednika Ruske federacije Jurij Ušakov.

Pred obiskom papeža Leona XIV. v Turčiji, ki zaznamuje pomemben dogodek za katoliško in pravoslavno krščanstvo, se pojavlja obnovljen optimizem glede morebitnega ponovnega odprtja grškega pravoslavnega verskega semenišča v Istanbulu.

Politični analitiki predvidevajo, da bo morebitna oslabitev Donalda Trumpa okrepila odpor proti njegovi politiki, vključno s tisto do Ukrajine. Začetni mirovni načrt s 28 točkami je bil deležen večjih sprememb, kar odpira vprašanja o njegovi prvotni zasnovi.

Bangladeška vlada je sporočila, da je od Indije ponovno zahtevala izročitev nekdanje premierke Šejk Hasine, ki je bila prejšnji teden obsojena na smrt zaradi krvavega zatrtja študentske vstaje leta 2024. 78-letna Hasina je po strmoglavljenju avtoritarnega režima avgusta 2024 našla zatočišče v Indiji. Ko je bila premierka, jo je močno podpiral New Delhi.

Vodja samooklicane Ljudske republike Doneck, Denis Pušilin, je izjavil, da bo o usodi Ukrajine odločeno zunaj njenih meja. Izjava sledi korupcijskemu škandalu, ki po Pušilinovem mnenju predstavlja konec ukrajinske državnosti.

Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi s Trumpom razpravljal o vprašanjih glede vstopa v NATO in priznanja ruske okupacije ukrajinskih ozemelj. Finski predsednik Alexander Stubb je poudaril, da je prisotnost Donalda Trumpa ključna v mirovnem procesu za Ukrajino, saj se Rusija morda ne bo strinjala s sporazumom brez njegove vključenosti. Trump obljublja, da bo končal vojno v Ukrajini, vendar o načinu za dosego tega cilja obstaja veliko nestrinjanja, tudi znotraj Republikanske stranke.

Perujski predsednik Jerí razmišlja o možnosti vstopa na mehiško veleposlaništvo, da bi aretirali nekdanjo ministrico Betssy Chávez, ki se že skoraj tri tedne nahaja tam in čaka na dovoljenje za izhod iz države. Chávez je v Mehiki prejela politični azil.

Francoska tiskovna agencija AFP poroča iz Banjaluke, da naj bi današnje izredne predsedniške volitve v Republiki Srbski (RS) končale obdobje previranja v BiH, ki ga je povzročil boj za oblast med Miloradom Dodikom, zaveznikom Moskve, in visokim predstavnikom Združenih narodov, pristojnim za spremljanje mirovnega sporazuma iz leta 1995. Po mnenju AFP je to potisnilo državo v najhujšo politično krizo po koncu medetnične vojne v letih 1992–1995.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je prispel v Gabon, kjer ga je sprejel gabonski predsednik Brice Clotaire Oligui Nguema. Macronov obisk sledi dve leti po državnem udaru, ki je končal 55-letno vladavino dinastije Bongo. Ob prihodu na letališče v Libreville so Macrona pričakali z vojaškimi častmi in izvedbo državnih himen.

Predsednik Donald Trump je izjavil, da bo njegova administracija uradno označila Muslimansko bratovščino za tujo teroristično organizacijo v ZDA. Ta odločitev sledi podobnim ukrepom na ravni zveznih držav, kot je Teksas, in naraščajočemu pritisku ameriških zakonodajalcev, ki trdijo, da skupina spodbuja globalni ekstremizem. Trump je dejal, da bodo končni dokumenti kmalu pripravljeni in da bo ukrep izveden v "najmočnejših in najodločnejših" besedah.

Pomočnik ruskega predsednika je izjavil, da so evropski protinavrh k ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino nekonstruktivni in za Rusijo ne bodo delovali. Zelenski je izjavil, da je glavna ovira za mirovni sporazum, ki ga spodbujajo ZDA, ta, da Putin želi pravno priznanje ozemlja, ki ga je ukradel. Putin je o ameriškem mirovnem načrtu govoril tudi s turškim predsednikom Erdoğanom.

Analitiki in politiki razpravljajo o usodi venezuelskega predsednika Nicolása Madura, medtem ko ZDA ponujajo 50 milijonov dolarjev nagrade za njegovo aretacijo, CIA deluje v Caracasu, ameriške sile pa se nameščajo na Karibih. Mnogi verjamejo, da ZDA igrajo ključno vlogo pri njegovem morebitnem odstopu.

Bangladeš je ponovno zaprosil Indijo za izročitev nekdanje premierke Sheikh Hasine, ki je bila nedavno obsojena na smrt. Dhaka meni, da ima New Delhi 'obvezno odgovornost', da izroči nekdanjo voditeljico.

Objavljena je fotografija obiska Katherine Shakdam v Izraelu in njenega današnjega obiska izraelskega zunanjega ministrstva. Potovanje je opisano kot skrivnostno.

Po sporu zaradi izjave nemškega politika Friedricha Merza (CDU) o brazilskem mestu Belém ob Amazonki, se je brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva pobotal z njim in obljubil, da bo ob obisku Nemčije poskusil nemško kuhinjo, vključno s kislim zeljem, svinjsko kračo in klobasami.

Kanadski minister za pravosodje, Sean Fraser, je na Halifax International Security Forum poudaril, da so močne institucije ključnega pomena za ohranjanje demokracije, ne le v Kanadi, temveč po vsem svetu. Fraser je v panelni razpravi, v kateri je sodeloval tudi ameriški senator Kevin Cramer, govoril o vlogi institucij pri nadzoru politične moči.

Obisk ruskega veleposlanika Alekseja Meškova na otoku Oléron v Franciji, kjer je obiskal pokopališče sovjetskih vojakov, ki so prispevali k osvoboditvi otoka, je povzročil ogorčenje ukrajinske skupnosti. Prefektura je zagotovila, da ne bo uradnega protokola ob sprejemu.

Indijski obrambni minister Rajnath Singh je dejal, da se lahko meje spremenijo in da se Sindh morda vrne v Indijo, saj Hindujci iz Sindha nikoli niso sprejeli odcepitve od Indije. Pakistanski urad za zunanje zadeve je te izjave obsodil kot "blodnjave in nevarno revizionistične". Rajnath Singh je tudi izjavil, da je zakon o državljanstvu (CAA) dal hindujskim beguncem pravice, ki so si jih zaslužili, saj so številne manjšinske skupnosti v sosednjih državah soočale z nasiljem in prisilnimi spreobrnitvami.

Hongkong naj bi prekinil uradne stike z japonskim generalnim konzulatom v Hongkongu, verjetno zaradi stališča Kitajske glede morebitnega konflikta glede Tajvana. Podrobnosti o prekinitvi in morebitnih posledicah niso znane.

Krščanski in muslimanski verski voditelji v Nigeriji so pozvali državljane k umiritvi in enotnosti po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa o domnevnem genocidu nad kristjani v državi. Opozorili so, da Trumpove izjave tvegajo zaostrovanje že tako napetih verskih odnosov. Trumpova administracija je poleg tega razširila prizadevanja za zaustavitev nasilja nad kristjani v Nigeriji z grožnjo prekinitve pomoči.

Ruski predsednik Vladimir Putin bo prihodnji teden obiskal Kirgizijo, kjer se bo v Biškeku udeležil vrha Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (ODKB). To je sporočil Pavel Zarubin, avtor in sovoditelj oddaje »Moskva. Kremelj. Putin«.

Delegacija Hamasa je prispela v Kairo, glavno mesto Egipta, na pogovore po ponovni zaostritvi nasilja v Gazi. Pogovori naj bi se osredotočili na drugo fazo prekinitve ognja.

Bolgarija bo še naprej podpirala Parlamentarno skupščino Organizacije za črnomorsko gospodarsko sodelovanje (PAČIS) kot platformo za parlamentarni dialog med državami Črnomorske regije, s ciljem iskanja rešitev za izzive v regiji.

Iranski uradnik Baghai je izjavil, da Iran kot članica IAEA ne potrebuje posrednikov. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva je pozval IAEA in države članice Sveta guvernerjev, naj namesto nenehnih pritožb glede pomanjkanja sodelovanja Irana zahtevajo odgovornost ZDA, Izraela in podpornikov vojaškega napada na iranske miroljubne jedrske objekte.

V Luandi se je začela 7. vrhunska konferenca Afriške unije in Evropske unije, na kateri sodeluje 42 afriških in evropskih voditeljev držav in vlad. Med udeleženci je tudi premier Luís Montenegro, ki je prispel v angolsko prestolnico.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je čestital venezuelskemu kolegu Nicolasu Maduru ob njegovem 63. rojstnem dnevu in ga pohvalil kot borca za svobodo in suverenost Bolivarske republike Venezuela.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da je mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa dobra osnova za delo, vendar ga je treba ponovno preučiti. Izjava je bila objavljena s strani Reutersa.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je zavrnil trditve iz Združenih držav Amerike, da je v Venezueli diktatorski režim, in jih označil za ponavljajoče se. Medtem pa se Maduro sooča s povečanim pritiskom, saj je Donald Trump v Karibe poslal največjo ameriško vojaško ladjo, kar povečuje strah venezuelskega režima pred neizbežnim napadom. Zaradi tega se pojavljajo pozivi k oblikovanju strategije za Madurov odhod.

Hebrejski časnik je poročal o zaupnih telefonskih pogovorih, ki jih je izraelski premier Benjamin Netanjahu opravil s političnimi osebnostmi med vrhuncem vojne v Gazi. Razkritja osvetljujejo vlogo Združenih arabskih emiratov pri podpori Tel Avivu.

Zaradi povečanega pritiska Trumpove administracije na Nicolása Madura naj bi Združene države v prihodnjih dneh začele novo fazo operacij, povezanih z Venezuelo.

V Gvineji Bissau so se začele volitve, na katerih se predsednik Umaro Sissoco Embalo poteguje za drugi mandat. Glavna opozicijska stranka je bila izključena iz volitev. Država se sooča s političnimi napetostmi in zgodovino državnih udarov.

Donald Trump je s svojimi žaljivimi izrazi, kot so 'prašiček', 'konjski obraz' in 'brezveznež', šokiral svet. Njegovo kasnejše občudovanje Savdske Arabije pa kaže, da mu je bolj pomembno občudovanje karizmatičnih zmagovalcev kot pa ideologija ali doslednost.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da je Madžarska pripravljena plačati globo v višini milijon evrov na dan, ki jo je naložila Evropska komisija zaradi njene politike do migrantov. Orban je ostro kritičen do migracij in vztraja pri svoji stališču.

Predsednik HDZ in hrvaški premier Andrej Plenković je bil v São Paulu v Braziliji ponovno izvoljen za podpredsednika Centristične demokratske internacionale (IDC-CDI). Izvolitev je potekala na statutarni glavni skupščini organizacije.

Predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković se je na Švedskem, kjer se udeležuje parlamentarnega vrha Mednarodne krimske platforme, srečal z uglednimi Hrvati, ki živijo in delujejo v tej državi. Poudaril je, da je hrvaška diaspora pomembna vez med državama in prispeva h kvaliteti bilateralnih odnosov. Izpostavil je tudi pomembnost katoliških misij pri ohranjanju hrvaške identitete.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je zanikal obtožbe, da je ameriški mirovni načrt s 28 točkami za Ukrajino seznam ruskih želja in da ZDA od Volodimirja Zelenskega zahtevajo sprejetje tega načrta. Hkrati so v Ženevi potekale intenzivne razprave med visokimi predstavniki ZDA, Ukrajine, Velike Britanije, Francije in Nemčije o ameriškem mirovnem načrtu.

Novinarka Candace Owens trdi, da ji zaradi afere z Brigitte Macron grozi smrt. Po njenih besedah naj bi za njeno likvidacijo naročili morilce.

Združene države pripravljajo predlog, ki vključuje preučitev morebitne vojaške pomoči Nigeriji, je ta teden dejal visoki uradnik State Departmenta. Predlog vključuje tudi možnost uvedbe sankcij.

Brazilski predsednik Lula da Silva je po zaključku vrha G20 v Johannesburgu ponovil zaskrbljenost zaradi ameriške grožnje Venezueli in napovedal, da se bo o tem pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi preprečil morebiten vojaški konflikt v Južni Ameriki.

Nemški kancler Fridrih Merc je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom poudaril, da mora biti Evropa del vsakega mirovnega procesa za Ukrajino. Merc je izjavil, da vojn ne morejo končati velike sile preko glav prizadetih držav in da je za konec vojne potrebno soglasje Ukrajine in Evrope. Opozoril je, da bi imel morebitni poraz in razpad Ukrajine vpliv na evropsko politiko.

V Ženevi so potekali pogovori med ukrajinskimi, ameriškimi in evropskimi uradniki o Trumpovem mirovnem načrtu za Ukrajino. Trump je dejal, da je odprt za pogajanja, kar je v Kijevu sprožilo strah pred prisilno kapitulacijo. V Ženevo je prispelo vladno letalo ZDA, na katerem je bil ameriški državni sekretar Marco Rubio. Trumpov odposlanec si želi čimprejšnji zaključek ukrajinske krize. ZDA naj bi Ukrajino postavile pred usodno dejstvo.

Senatorka Klobucharjeva je papežu izročila kopijo zakona ameriškega senata o streljanju v Minnesoti. Klobucharjeva se je udeležila srečanja v Vatikanu med Leom in ukrajinskimi otroki, ki so bili rešeni z ozemelj Ukrajine, ki jih je zasedla Rusija.