Palestinske frakcije so se sestale v Kairu in pozvale k enotni nacionalni drži proti aneksiji in razselitvi v Gazi, Zahodnem bregu in Al-Qudsu. Poudarjena je bila nujnost enotnosti in obnove normale. Medtem naj bi Izrael s podporo ZDA zavrnil sodelovanje turških sil v stabilizacijski misiji v Gazi, pri čemer naj bi bili Indonezija in Azerbajdžan potencialni nadomestni sili. Bangladeš je ponovno izrazil podporo palestinski državnosti in poudaril, da Izrael nima suverenosti nad zasedenim palestinskim ozemljem, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom.

Po besedah nekdanjega višjega uradnika CIE Paula R. Pillarja, protestno gibanje »Brez kraljev« v Združenih državah Amerike predstavlja odziv na avtoritarno politiko Donalda Trumpa. V ekskluzivnem intervjuju za Tehran Times je Pillar pojasnil, da gre za odziv ljudi na, kot mnogi vidijo, Trumpov avtoritarni premik.

Švedska je namenila sredstva palestinski organizaciji ICHR, ki ima povezave s terorističnima skupinama Hamas in Islamski džihad. To je razkril minister za razvojno pomoč Benjamin Dousa za Aftonbladet. Sredstva so bila namenjena preko švedske pomoči.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi po besedah Nigela Faragea, voditelja britanske desne stranke Reform UK, menil, da ga je ruski predsednik Vladimir Putin 'osmolil'. Farage je to izjavil v intervjuju za Bloomberg.

Nemški politiki so izrekli hude obtožbe proti stranki Alternativa za Nemčijo (AfD), češ da ta zbira podatke o kritični infrastrukturi Nemčije v interesu Kremlja. Sume o vohunjenju je podžgal tudi notranji minister nemške zvezne dežele Turingije.

Glavne palestinske stranke, vključno s Hamasom, so se dogovorile o ustanovitvi začasnega odbora neodvisnih strokovnjakov, ki bo upravljal Gazo po koncu vojne. To je razvidno iz skupne izjave.

Turčija je imenovala Nuha Yilmaza, dosedanjega namestnika zunanjega ministra, za novega veleposlanika v Siriji. To se zgodi več kot 12 let po prekinitvi diplomatskih odnosov med državama. Imenovanje Yilmaza, ki ga je odobril zunanji minister Hakan Fidan, predstavlja pomemben korak pri ponovni vzpostavitvi diplomatske prisotnosti Turčije v Damasku.

Kitajska je napovedala uvedbo novega praznika, imenovanega Dan obeležitve priključitve Tajvana, ki bo potekal 25. oktobra. Ta poteza je del kitajskih prizadevanj za uveljavljanje suverenosti nad samoupravnim otokom Tajvanom.

Kremlj je sporočil, da predsednika Rusije in ZDA ne izključujeta možnosti srečanja v prihodnosti, čeprav Donald Trump trenutno ni zainteresiran za samit. Ruski predsednik Putin je dva dni po uvedbi ameriških sankcij poslal posebnega odposlanca Kirila Dmitrijeva v ZDA na uradne pogovore.

Španija in Nemčija sta se dogovorili za začetek dialoga z namenom doseči evropsko soglasje glede priznavanja katalonščine kot uradnega jezika v Evropski uniji. Ta poteza sledi ultimatumu stranke Junts, ki zahteva izpolnitev obljub glede rabe katalonščine. Nemčija je pristala na odprtje dialoga s Španijo, kar predstavlja preobrat v priznavanju uradnih jezikov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Londonu srečal s kraljem Karlom III. Velike Britanije. Srečanje je potekalo v gradu Windsor.

Številni evropski poslanci so pozvali predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, naj ukrepa proti madžarskemu komisarju za zdravje Olivérju Várhelyiju zaradi suma vohunjenja. Po poročilih naj bi Madžarska poskušala novačiti agente v institucijah EU, pri čemer je Várhelyi v središču pozornosti. Čeprav so nekateri avstrijski poslanci izrazili kritike, niso podpisali uradnega pisma s pozivom k ukrepanju.

CDU zaostruje stališče glede prihoda ukrajinskih beguncev v Nemčijo. Generalni sekretar CDU, Carsten Linnemann, je kritiziral povečan prihod vojaško sposobnih ukrajinskih moških v Nemčijo. Pred tem je vodja CSU, Markus Söder, zagrozil s poostritvijo pravil v Evropi. Razlog za to so sproščeni izstopni pogoji v Ukrajini. Kljub temu se pričakuje nadaljnji prihod beguncev.

V Kuala Lumpurju v Maleziji se je približno 700 ljudi zbralo pred ameriškim veleposlaništvom, da bi protestirali proti obisku predsednika Donalda Trumpa. V Združenih državah Amerike, natančneje v Baton Rougeu v Louisiani, pa se je okoli 1000 ljudi zbralo na protestih 'No Kings' Day', kjer so izrazili nestrinjanje s 'protidemokratičnimi' dejanji predsednika Trumpa in drugih republikancev.

Zunanji minister Johann Wadephul (CDU) je tik pred zdajci preložil svoje potovanje na Kitajsko, ki je bilo načrtovano za ponedeljek in torek. Kot razlog je ministrstvo navedlo pomanjkanje ustreznih terminov s strani kitajske strani, saj je Peking potrdil le eno srečanje z njegovim kitajskim kolegom Wang Yijem.

Predsednik Brazilije, Lula da Silva, je izrazil močno zanimanje za srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom ob robu dogodkov v Maleziji. Lula je poudaril, da namerava na morebitnem srečanju odločno braniti interese Brazilije in izpostaviti ključne teme, pomembne za državo.

V Budimpešti je potekal velik protest proti vojni v Ukrajini, na katerem je vodilno vlogo prevzel madžarski premier Viktor Orban. Protestniki so izrazili nasprotovanje vpletanju Madžarske v konflikt in poudarili, da ne želijo umirati za Ukrajino.

Po poročilu komisije Peršmanhof Slovenija upa na pozitiven premik v odnosih z Avstrijo. Zunanja ministrica Tanja Fajon poudarja, da je sedaj izjemna priložnost za napredek, zlasti glede dvojezičnosti v Koroški. Slovenija si želi izboljšanja pravic slovenske narodne skupnosti v Avstriji.

Združene države Amerike preučujejo predlog za dostavo humanitarne pomoči v Gazi, ki bi nadomestil sporno fundacijo Gaza Humanitarian Foundation (GHF), ki jo podpira ameriška vlada. Predlog vključuje vzpostavitev tako imenovanega 'humanitarnega pasu Gaze', ki bi ga sestavljalo od 12 do 16 humanitarnih središč vzdolž črte, do katere so se izraelske sile umaknile znotraj Gaze. Cilj je olajšati dostavo pomoči v palestinsko enklavo pod krhko prekinitvijo ognja med Izraelom in Hamasom. Nekateri pomočniki so izrazili zaskrbljenost, saj naj bi nova središča spominjala na lokacije GHF.

Bivši svetovalec Donalda Trumpa, Steve Bannon, je izjavil, da Trump razmišlja o načrtih za vrnitev v Belo hišo leta 2028, kar bi pomenilo tretji mandat, kljub ustavnim omejitvam. Bannon je poudaril, da Trump ima načrt za to, pri čemer strategija vključuje poplavljanje medijskega prostora z informacijami, da bi prikril resnične namere.

V Budimpešti so potekali protesti podpornikov in nasprotnikov madžarskega premierja Viktorja Orbana. Na ulicah se je zbralo več tisoč Madžarov, ki so izrazili podporo Orbanu pred parlamentarnimi volitvami, ki ga čakajo v šestih mesecih in bodo po napovedih zelo zahtevne.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je vrnil v Turčijo po uradnih obiskih v Kuvajtu, Katarju in Omanu, kjer je opravil vrsto srečanj in pogovorov.

Zgodovinar Milan St. Protić je za N1 ocenil, da je resolucija Evropskega parlamenta o Srbiji pomembnejša od požara v "Ćacilendu", saj je to ostra in nedvoumna poruka srbskemu režimu, kakršne iz EU že dolgo ni bilo slišati. Po njegovem mnenju incident v "Ćacilendu" deluje inscenirano.

Evropejci so zaskrbljeni zaradi naraščajoče politične napetosti v Združenih državah Amerike in se bojijo morebitnega izbruha druge državljanske vojne. Po poročanju I Paper, se sosedje čez ocean bojijo, da bi se lahko razmere še zaostrile. Umor aktivista MAGA, Charlieja Kirka, je sprožil pozive k prenehanju političnega nasilja in retorike, ki ga spodbuja.

Po prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom so nekateri propalestinski protestniki v Združenih državah Amerike izrazili obžalovanje in se ozrli nazaj na svoje dejavnosti. Poročajo, da so se protestniki soočili s streznitvenimi spoznanji o moči in politiki, hkrati pa razmišljajo o svojih izkušnjah in lekcijah, ki so jih potegnili iz protestov.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump razmišlja o možnosti, da bi pozval Izrael k izpustitvi zaprtega voditelja Fataha, Marvana Barghoutija. Barghouti velja za najbolj priljubljenega in potencialno združevalnega palestinskega voditelja. Ta poteza bi lahko bila del širše strategije ZDA glede prihodnosti Gaze po koncu vladavine Hamasa. Barghouti sicer ni bil med zaporniki, ki jih je Izrael izpustil v zameno za talce, kljub pozivom predstavnikov Hamasa k njegovi osvoboditvi.

Izraelski finančni minister Bezalel Smotrich se je opravičil za svoje "nesrečne" izjave, v katerih je Savdski Arabiji svetoval, naj "še naprej jezdi kamele", namesto da bi zahtevala ustanovitev palestinske države v zameno za normalizacijo odnosov z Izraelom. Smotrich, znan po svojih provokacijah, je s svojimi izjavami sprožil val kritik.

Ameriški inštitut na Tajvanu (AIT) je s pismom čestital Zheng Liwen ob njeni izvolitvi za predsednico kitajske nacionalistične stranke Kuomintang (KMT). Vodja AIT, Gu Liyan, je izrazil upanje za tesno in konstruktivno sodelovanje med AIT in KMT. Zheng Liwen se je zahvalila za čestitke in poudarila, da bo pod njenim vodstvom Kuomintang odločno deloval za mir v Tajvanski ožini in s konkretnimi dejanji spodbujal dialog in razumevanje. Obljubila je tudi poglobitev tajvansko-ameriških odnosov.

Tiskovna predstavnica ruskega Ministrstva za zunanje zadeve, Marija Zaharova, je pozdravila odločitev Narodne skupščine Republike Srbske o imenovanju Ane Trišić Babić za vršilko dolžnosti predsednika Republike Srbske. Zaharova je to potezo označila za gesto dobre volje in pozvala vse, ki so sodelovali pri destabilizaciji razmer v Bosni in Hercegovini, da sprejmejo Dodikovo odločitev in se vrnejo k dialogu. Hkrati je kritizirala Christiana Schmidta zaradi izvajanja pravnega nasilja.

Donald Trump je izjavil, da je ustavil načrte Benjamina Netanjahuja za aneksijo Zahodnega brega. Opozoril je, da bi Izrael izgubil ameriško podporo, če bi se odločil za aneksijo. Napovedal je tudi, da namerava obiskati Gazo.

Kralj Karel III. in papež Leon sta se skupaj mudila v Sikstinski kapeli v Vatikanu. To je prva skupna služba angleškega monarha in katoliškega poglavarja po tem, ko se je kralj Henrik VIII. razglasil za poglavarja. V kapeli, kjer je bil pred šestimi meseci Leon izvoljen za prvega ameriškega papeža, so odmevali latinski napevi in angleške molitve.

Vojska Združenih držav Amerike je napadla plovilo, ki naj bi bilo povezano s trgovino z drogami, tokrat ob obali Kolumbije v vzhodnem Pacifiku. Ta akcija je del širitve operacij ZDA za preprečevanje trgovine z drogami v Severno Ameriko. Strokovnjaki opozarjajo, da ameriška vojaška ofenziva v Karibih in Pacifiku ne bo ustavila kolumbijske trgovine z drogami in bi lahko celo zvišala ceno kokaina.

Britanski premier Kir Starmer je Zapadni Balkan označil za "kotel" Evrope in s tem odprl vrh z voditelji v Londonu, ki se osredotoča predvsem na reševanje migracijskih izzivov. Starmer je gostil voditelje zahodnobalkanske šestorice – Severne Makedonije, Črne gore, Srbije, Albanije, Bosne in Hercegovine in Kosova. Velika Britanija si prizadeva dogovoriti se o nadaljnjih ukrepih za zmanjšanje števila nezakonitih migrantov. Starmer je poudaril tudi zlonamerni vpliv Rusije v regiji.

Indijski premier Narendra Modi se bo na povabilo malezijskega premierja Anwarja Ibrahima virtualno udeležil 22. vrha ASEAN-Indija 26. oktobra. Modi je potrdil svojo zavezanost krepitvi odnosov med ASEAN in Indijo.

Posebna poročevalka Združenih narodov Francesca Albanese je objavila poročilo, v katerem trdi, da je več kot 60 držav medežnikov pri genocidu v Gazi. Stotine judovskih osebnosti in Izraelcev je pozvalo Združene narode in svetovne voditelje, da Izrael pozovejo na odgovornost za ravnanje s Palestinci v Gazi. Palestinsko ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da suverenost nad Palestino pripada izključno palestinskemu narodu in PLO.

Poljski zunanji minister Radoslav Sikorski je izrazil upanje, da bodo ukrajinske sile onesposobile ruski naftovod "Družba". Kot odziv na to izjavo ga je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova označila za "Osamo bin Sikorskega". Sikorski je izrekel to izjavo v odgovoru madžarskemu kolegu Petru Sijartu in dodal, da upa, da bo "major Madžar" onesposobil naftovod, ki napaja Putinovo vojno mašinerijo, da bi Madžarska nafto prejemala preko Hrvaške.

Administracija predsednika Donalda Trumpa se pripravlja na obisk savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana v Združenih državah Amerike naslednji mesec. To bi lahko bil prvi državniški obisk tujega voditelja v Trumpovem drugem mandatu. Pričakuje se, da bo obisk okrepil odnose med državama, vendar nekateri kritizirajo Trumpa zaradi sodelovanja s Savdsko Arabijo zaradi vprašanj človekovih pravic in umora novinarja Jamala Khashoggija.

Nekdanji poveljnik poljske enote za specialne operacije GROM, general Roman Polko, je izjavil, da bi poljsko vojno letalstvo lahko sestrelilo letalo ruskega predsednika Vladimirja Putina, če bi ta letel na srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Madžarsko.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je med državnim obiskom v Avstriji slovesno odprl novo nemško veleposlaništvo na Dunaju. Otvoritve se je udeležil tudi avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen.

Kralj Karel III. je postal prvi voditelj Anglikanske cerkve, ki je javno molil s papežem po razkolu z Rimom pred 500 leti. Skupna molitev s papežem Leonom XIV. v Sikstinski kapeli v Vatikanu je bila označena kot pomemben trenutek v zgodovini in potrjuje bližino med katoliško in Anglikansko cerkvijo.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je v parlamentu poudarila, da je Italija ponovno pomembna v mednarodnem prostoru, hkrati pa je komentirala dogajanje na Bližnjem vzhodu. Meloni je dejala, da je Hamas s kršitvijo premirja pokazal, kdo je glavni sovražnik Palestincev, vendar ne podpira izraelskega povračilnega ukrepanja. Poudarila je, da bo Italija priznala Palestino, ko bo Hamas sprejel, da ne bo imel vloge v prihodnji palestinski državi in bo razorožen. Evropski poslanec Marco Boccia je kritiziral Melonijevo, češ da podpira Trumpa in zavrača Evropo.

Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti, ker ni želel 'zapravljenega' srečanja. Trump je dejal, da si ne želi izgubljati časa, posebej ker Rusija ni resna glede prekinitve ognja v Ukrajini. ZDA so izrazile razočaranje, vendar so poudarile, da še naprej podpirajo Ukrajino in spodbujajo resnično mirovno rešitev.

Friedrich Merz je praznoval svoj 70. rojstni dan, vendar Angela Merkel ni bila povabljena na praznovanje. Razmerje med kanclerjem in njegovo predhodnico naj bi bilo že dolgo časa prekinjeno. Na praznovanje je bilo pričakovanih več sto gostov.

Evropski parlament je sprejel resolucijo o Srbiji, ki med drugim poziva Evropsko komisijo k uvedbi ciljanih sankcij proti odgovornim za padec nadstrešnice v Novem Sadu. Kritična resolucija opozarja na nasilje, represijo in korupcijo v državi, pri čemer najvišje evropske uradnike poziva k previdnosti pri hvaljenju reform v Srbiji. Aleksandar Vučić je resolucijo označil kot pričakovano in jo povezal z obarvano revolucijo. V resoluciji je tudi poziv Evropski ljudski stranki (EPP), naj izključi SNS iz svojih vrst.

Kitajska bo obeležila 80. obletnico "retocesije" Tajvana, kar pomeni vrnitev otoka pod kitajsko oblast po koncu druge svetovne vojne, ko je Japonska predala Tajvan vladi Republike Kitajske leta 1945. Slovesnost bo potekala v Veliki dvorani ljudstva v Pekingu. Ta dogodek pa je sporen, saj se mnenja o legitimnosti kitajske oblasti nad Tajvanom razlikujejo.

Turški zunanji minister Hakan Fidan in vodja obveščevalne službe MİT İbrahim Kalın sta se v torek v Dohi sestala s predsednikom sveta Šura Hamasa, Mohamedom Ismailom Darwishom, in člani političnega biroja Hamasa.

Strokovnjaki Združenih narodov so obtožili ZDA, da s prikritimi akcijami in grožnjami uporabe sile proti Caracasu kršijo suverenost Venezuele. Obtožbe so usmerjene v Trumpovo administracijo, ki naj bi vodila vojaško kampanjo za zaustavitev pretoka drog iz Latinske Amerike v ZDA.

Po besedah evropske komisarke za širitev, Marte Kos, bi lahko Moldavija in Ukrajina že novembra začeli pogajanja o pristopu k Evropski uniji. Pogajanja naj bi potekala o vseh šestih tematskih sklopih, kar je Kosova razkrila na tiskovni konferenci ob robu zasedanja Sveta za zunanje zadeve EU.

Donald Trump je opozoril Hamas, da se mora 'pravilno vesti', sicer se bo soočil z 'brutalno' silo zaveznikov. Trump je razkril, da so mu številne ključne ameriške zaveznice na Bližnjem vzhodu ponudile intervencijo v Gazi s silo, če bo Hamas še naprej kršil dogovore. Poudaril je, da še vedno obstaja upanje, da bo Hamas ravnal pravilno, sicer bo njihov konec 'hiter, besen in brutalen'. Hamas naj bi danes zvečer predal še dve trupli talcev.

Donald Trump je ponovil opozorilo Hamasu in dejal, da so zavezniki ZDA na Bližnjem vzhodu pripravljeni poslati vojake v Gazo, če bo potrebno. Podpredsednik ZDA, JD Vance, je prispel v Izrael, da bi okrepil dogovor o prekinitvi ognja v Gazi.