Medtem ko je bil Emmanuel Macron v New Yorku, ga je ustavila policija, ki je čakala na prehod kolone Donalda Trumpa. Zaradi tega je moral francoski predsednik del poti prehoditi peš, kar je trajalo približno 30 minut. Macron je ob tem opozoril na nevarnost prevlade sebičnosti v svetovnih zadevah.

Generalni sekretar Združenih narodov je svetovne voditelje pozval, naj izberejo prihodnost, kjer bo vladavina prava premagala surovo moč in kjer bodo države sodelovale, namesto da bi se borile za lastne interese. Opozoril je na naraščajoče izzive globalnemu miru in napredku, izpostavljajoč nevarnost »doba nepremišljenih motenj in neusmiljenega človeškega trpljenja«.

Savdska Arabija je v Tajpeju in Omanu praznovala svoj državni praznik. Savdski predstavnik na Tajvanu, Mohammed S. Alghamdi, je ob praznovanju obljubil nadaljnjo krepitev dvostranskih odnosov s Tajvanom. V Omanu so se praznovanju pridružili s slovesnostjo, ki jo je organiziral Generalni sekretariat za državna praznovanja.

Donald Trump je bil v središču pozornosti na različnih dogodkih. Na Generalni skupščini ZN je imel govor, ki ga je zaznamoval izpad teleprompterja, ki ga je pospremil s šalami. Obenem je njegovo priporočilo nosečnicam glede uporabe Tylenola povzročilo precejšnjo škodo, saj ga povezujejo z avtizmom. Trump je bil prisoten tudi v svetu športa, saj si je dopisoval z ameriškimi zvezdniki Ryder Cupa.

Portugalski minister za obrambo in predsednik CDS-PP, Nuno Melo, je zagotovil, da je bil premier Montenegro predhodno obveščen o stališču njegove stranke glede priznanja Palestine. Melo je poudaril, da je vlada "prostor pluralne demokracije", kjer imajo ministri različna mnenja, s čimer je zavrnil morebitne negativne posledice na koalicijsko razmerje zaradi različnih pogledov glede priznanja Palestine.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je po govoru v Združenih narodih, kjer je uradno priznal Palestino, v New Yorku znašel v prometnem zastoju. Razlog je bila kolona ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Macron naj bi celo poklical Trumpa in se pošalil, da ga čaka na ulici, ker je vse blokirano zaradi njega. Po nekaterih poročilih je Macron del poti opravil peš, kjer ga je mimoidoči poljubil v glavo.

Nicolas Sarkozy je bil v Parizu spoznan za krivega kriminalne združbe med letoma 2005 in 2007 v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Libije. Sodba o kazni še ni bila izrečena. Oproščen je bil obtožb o pasivni korupciji.

Španski kongres je ob začetku seje obeležil minuto molka "v spomin na žrtve genocida, ki ga trpi palestinsko ljudstvo", kar je odredila predsednica parlamenta Francina Armengol. Vendar pa je ta poteza izzvala proteste opozicijske stranke PP (Partido Popular), medtem ko so poslanci Vox demonstrativno zapustili dvorano. PP je obžaloval, da se je predsednica parlamenta odzvala na "past", pri tem pa upoštevala le del pripovedi, ki ustreza vladi. Podobno je poskus minute molka v galicijskem parlamentu sprožil prepir, ko je José Ramón Gómez Besteiro iz PSdeG (Partido dos Socialistas de Galicia) postavil vprašanje o Gazi predsedniku parlamenta Miguelu Santalicesu. Armengol je preprečila razširitev minute molka na žrtve Hamasa.

Predsednik Recep Tayyip Erdoğan je bil pred svojim govorom na Generalni skupščini Združenih narodov nagrajen z dolgotrajnim aplavzom. Ersin Tatar je izjavil, da je Erdoğan znova močno predstavil njihov glas svetu v svojem govoru na otvoritvenem dnevu 80. Generalne skupščine Združenih narodov.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je nekdanjega filipinskega predsednika Rodriga Duterteja obtožilo zločinov proti človečnosti zaradi njegove vpletenosti v najmanj 76 umorov med njegovo kampanjo proti drogam, tako v času njegovega predsednikovanja kot tudi prej, ko je bil župan. Obtožnica je izpolnitev prejšnjih opozoril glede morebitnih obtožb zaradi vojne proti drogam.

Ameriški kongresnik Adam Smith, ki vodi dvostransko delegacijo ameriškega kongresa na obisku v Pekingu, je izjavil, da ZDA in Kitajska v ključnih vprašanjih ne najdeta skupnega jezika in se 'pogovarjata mimo'. Obisk delegacije je prvi obisk predstavnikov ameriškega predstavniškega doma v Pekingu.

Donald Trump je v govoru pred Generalno skupščino ZN kritiziral evropsko migracijsko politiko in opozoril Evropejce, da njihove države propadajo. Ponovno je napadel Združene narode in podnebno politiko, pri tem pa je ostro kritiziral tudi Nemčijo.

Donald Trump je v govoru na जनरलni skupščini ZN kritiziral evropske države, Indijo in Kitajsko. Zavzel se je za konec odprtih meja in pozval Evropejce, naj ustavijo nakup ruskega plina in nafte. Prav tako je govoril o konfliktih v Ukrajini in Gazi.

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Khamenei, je zavrnil neposredna pogajanja z Združenimi državami glede iranskega jedrskega programa. Ponovno je poudaril, da Iran ne bo popustil pritiskom za opustitev bogatenja urana in ocenil, da so pogajanja z ZDA nekoristna. Po njegovih besedah je Iran dosegel visoko stopnjo bogatenja urana.

V Mehiki potekajo preiskave o korupciji in kriminalu, v katerih je osrednja figura Hernán Bermúdez Requena, nekdanji sekretar za varnost zvezne države Tabasco. Bermúdez je obtožen povezav z organiziranim kriminalom, natančneje z mamilarsko združbo La Barredora. Zaradi njegovega znanja o mreži korupcije in povezav med politiko in kriminalom obstaja bojazen za njegovo varnost. Guverner Tabasca, Javier May Rodríguez, je obljubil, da ne bo prikrival nobenih dejstev in da bo zagotovil preglednost preiskave. Obenem pa propad Senasice povzroča tveganje ponovnega odprtja meje med ZDA in Mehiko.

Gardski poslanec Alexandre Allegret-Pilot, član stranke UDR, je sredi noči v Cendrasu odstranil palestinsko zastavo, ki jo je izobesil komunistični župan Sylvain André. Posnetek dejanja je objavil na družbenih omrežjih. Dejanje je bilo storjeno v noči iz 22. na 23. september 2025.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je izrazil trdno zavezanost krepitvi odnosov med Severno Korejo in Kitajsko. To je storil v odziv na čestitko kitajskega predsednika Xi Jinpinga ob obletnici ustanovitve Severne Koreje. Kim je izrazil hvaležnost za kitajsko podporo med nedavnim obiskom v Pekingu.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa naj bi vodila "kulturno vojno" proti Evropi. Po poročilu, ki ga navajajo različni mediji, naj bi Trumpova administracija agresivno promovirala politične in ideološke zaveznike gibanja MAGA na evropskem kontinentu in javno poniževala Evropsko unijo na mednarodnem prizorišču. Cilj naj bi bil vplivati na volitve in premakniti ideološko težišče evropske politike.

Mali, Burkina Faso in Niger, zahodnoafriške države pod vojaško upravo, so napovedale izstop iz Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Države, ki jih vodi proruska vojaška hunta, so sodišče označile za orodje neokolonialne represije.

Podpredsednik Srbske liste Dalibor Jevtić je izjavil, da bi lokalni izbori na Kosovu in Metohiji, ki so predvideni za 12. oktober, lahko pomenili vrnitev Srbov v institucije na severu. Poudaril je, da je odločitev o udeležbi na teh volitvah edina pravilna in bi morala pripeljati do pozitivnih sprememb za Srbe.

Bangladeška nacionalistična stranka (BNP) je obtožila skupine, poražene v osvobodilni vojni leta 1971, da poskušajo ovirati prihajajoče državne volitve z organizacijo protestov. V Filipinih je senatna preiskava razkrila, da so bili protipoplavni projekti narejeni pod standardi zaradi visokih podkupnin. Times Now je v oddaji Newshour razpravljal o sporu Rahul Gandhi proti 'indijski državi'.

Egiptovske oblasti so sporočile, da je bil pomiloščen Alaa Abd el-Fattah, pomemben aktivist, ki je bil zadnjih 12 let skoraj neprekinjeno v zaporu. Predsedniški urad je sporočil, da je bilo pomiloščenih še pet drugih zapornikov. Na Filipinih je palača zanikala trditve nekdanjega guvernerja Ilocos Sura, Luisa "Chavita" Singsona, da sta prva dama Liza Araneta-Marcos in poslanec Martin Romualdez financirala zamaskirane izgrednike, ki so povzročali nemire med nedeljskimi protikorupcijskimi protesti.

Izrael je napovedal, da se ne bo udeležil seje Varnostnega sveta Združenih narodov o razmerah v Gazi, ki je predvidena za torek. Razlog je judovsko novo leto, Roš Hašana. Izraelski veleposlanik pri Združenih narodih je izrazil obžalovanje, da se bo seja odvijala brez Izraela, in poročal, da je Izrael zaprosil za preložitev seje, a je bila prošnja zavrnjena.

V Nepalu je preiskava razkrila nasilje med protikorupcijskimi protesti, v katerih je umrlo 74 ljudi, več kot 2.100 pa je bilo ranjenih. Na Filipinih je župan Manile zagrozil z ostrimi kaznimi protestnikom po nasilnih izgredih, v katerih je bilo aretiranih več kot 200 ljudi. V Avstraliji se bo policist soočil s sodiščem zaradi nasilne aretacije aktivistke, ki je utrpela resne poškodbe očesa. V Peruju so protikorupcijski protestniki trčili s policijo v Limi.

Ameriški predsednik Donald Trump se je posmehoval urjenju venezuelskih civilnih milic z objavo posnetka na družbenih omrežjih, kjer ironično komentira »zelo resno grožnjo«, ki naj bi jo predstavljale. Posmeh prihaja v času povečanih napetosti med ZDA in Venezuelo, pri čemer se urjenje milic predstavlja kot obramba proti morebitni ameriški invaziji, še posebej v luči ameriške mornariške prisotnosti v Karibskem morju.

Vlada Združenih držav Amerike je uvedla sankcije proti Viviane Barci de Moraes, ženi brazilskega sodnika Alexandra de Moraes, ki vodi primer proti nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru zaradi poskusa državnega udara. Urad za nadzor premoženja (OFAC) ameriškega finančnega ministrstva je sprejel to odločitev, ki zaostruje napetosti med ZDA in Brazilijo glede obsodbe Bolsonara. Ameriška administracija že nekaj mesecev pritiska na brazilske pravosodne organe, ki jih obtožujejo neupravičenega preganjanja Bolsonara, zaveznika Donalda Trumpa.

Izraelska poslanka Shelly Tal Meron je na konferenci Liberalnih demokratov izrazila nelagodje ob obtožbah o genocidu, ki jih je na račun Izraela izrekel vodja stranke Ed Davey. Medtem so v Izraelu potekali protesti zaradi vojaških spodrsljajev v Gazi in propada vladnih politik. Britanija, Kanada, Avstralija in Portugalska so formalno priznale Palestino kot državo, britanski premier Keir Starmer pa je dejal, da je rešitev dveh držav 'najboljše upanje za mir in varnost za vse strani'. Namestnica vodje Liberalnih demokratov, Daisy Cooper, je poudarila, da je stališče stranke glede Gaze vodeno z 'načeli'.

Milorad Dodik in Željka Cvijanović sta se v Budimpešti sestala z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Dodik je ob tem izjavil, da Evropska unija "propada", medtem ko Republika Srbska v EU izvozi 70 % svoje robe.

Marseille je napovedal pobratenje s palestinskim mestom Betlehem. Odločitev, ki jo je sprejel župan Marseilla Benoît Payan, sovpada z napovedjo Francije o priznanju Palestine kot države.

Somalija je izrazila hvaležnost Egiptu za njegovo podporo pri prizadevanjih za varnost, stabilnost in razvoj. Vendar pa se somalijska vlada sooča z obtožbami o nezakonitem prevzemanju in prodaji javnih zemljišč v Mogadišu. Politični analitiki pozivajo k preiskavi teh obtožb.

Egiptovski predsednik Abdel Fattah al-Sisi je pomilostil egipčansko-britanskega aktivista Alaa Abdela Fattaha, enega vodilnih glasov arabske pomladi leta 2011. Fattah, ki je bil v zaporu skoraj 12 let in večkrat gladovno stavkal, bo predvidoma izpuščen v nekaj dneh. Njegov primer je postal simbol propadanja egiptovske demokracije.

Del ameriške administracije predsednika Donalda Trumpa meni, da so baltske države, kot so Litva, Latvija in Estonija, preveč agresivne v svojem odnosu do Rusije. To mnenje naj bi izrazili predstavniki ameriške administracije, kar je povzročilo napetosti med ZDA in omenjenimi državami. Informacijo je objavil britanski časnik Financial Times.

Rusija je ponovila svoje stališče, da je rešitev izraelsko-palestinskega konflikta mogoča le z modelom dveh držav. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da Moskva ostaja zavezana temeljnim resolucijam Varnostnega sveta Združenih narodov in podpira mednarodno stališče o reševanju konflikta na podlagi tega pristopa.

Protesti za Gazo so se v Italiji nadaljevali z nasiljem, pri čemer so protestniki v Milanu povzročili škodo na železniški postaji in se spopadli s policijo. V Bologni je bilo aretiranih osem protestnikov zaradi blokade avtoceste. Premierka Giorgia Meloni je obsodila nasilje, medtem ko so nekateri politiki protestnike označili za teroriste. Pojavile so se kritike na račun levičarskih strank zaradi podpore protestom. Posnetek policista, ki je storil seksistično gesto nad novinarko med protesti v Milanu, je bil objavljen.

Komisija Združenih narodov za ugotavljanje dejstev v Venezueli je poročala o povečanju zatiranja po predsedniških volitvah leta 2024. Poročilo, predstavljeno Svetu ZN za človekove pravice v Ženevi, poudarja, da nobena nacionalna avtoriteta ni sposobna preprečevati, preganjati ali sankcionirati resnih kršitev človekovih pravic. Komisija je poudarila, da se je represija v Venezueli poglobila.

Eifflov stolp je pred pričakovanim uradnim priznanjem Palestine s strani Francije prikazal palestinske in izraelske zastave, pri čemer je med njima bila projekcija golobice miru. Predsednica francoskega parlamenta, Yaël Braun-Pivet, je medtem zagotovila, da v parlamentu ne bo izobešena nobena od teh zastav. Razprava o priznanju je sprožila različne odzive in mnenja v Franciji.

V Franciji je pred pričakovanim priznanjem palestinske države s strani predsednika Emmanuela Macrona izbruhnil spor zaradi izobešanja palestinskih zastav na mestnih hišah. Po navedbah notranjega ministrstva je 21 občin izobesilo zastave, kar pa ministrstvo ocenjuje kot kršitev načela nevtralnosti.

V Združenih narodih je potekala konferenca o Palestini, ki sta jo organizirali Francija in Saudska Arabija, na kateri je sodeloval tudi črnogorski predsednik Jakov Milatović. Poudaril je, da je trpljenje v Gazi tragedija za celotno človeštvo. Predsednik Bošnjačke stranke je pozval k ustavitvi trpljenja v Gazi in obnovi Palestine. Palestinski predsednik Mahmud Abas pa je dejal, da mora Hamas predati orožje Palestinski upravi kot korak k končanju humanitarne katastrofe in izraelske okupacije.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je izjavil, da še ni preučil predloga o oblikovanju zavezništva med Turčijo, Rusijo in Kitajsko. Pobudo je predlagal vodja Stranke nacionalističnega gibanja (MHP) Devlet Bahçeli, ki meni, da bi takšno zavezništvo nevtraliziralo regionalne grožnje. Erdogan je to izjavil med obiskom v ZDA.

Po tem, ko so Združeno kraljestvo, Kanada in Avstralija v nedeljo napovedale priznanje Palestine, je Izrael izrazil ostro kritiko in zatrdil, da palestinska država zahodno od Jordana ne bo ustanovljena. Izraelski politiki so kritizirali val mednarodnih priznanj Palestine. Nemčija je poudarila, da bi morala biti palestinska država rezultat pogajanj.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je poslal pismo ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, v katerem predlaga obnovitev neposrednih pogovorov med državama. Maduro je izrazil pripravljenost na dialog z namenom reševanja nesoglasij in izboljšanja odnosov med Venezuelo in Združenimi državami.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je začela tridnevni obisk v Bosni in Hercegovini, kjer se je sestala s člani predsedstva BiH, vključno z Denisom Bećirovićem. Cilj obiska je poudariti podporo Evropske unije prihodnosti Bosne in Hercegovine kot članice EU in spodbuditi pospešitev evropske poti države. Srbska članica predsedstva Željka Cvijanović se je srečanju izognila, kar je napovedal tudi Milorad Dodik.

Mjanmarska vojaška hunta je sporočila, da volitve ne bodo potekale v več deset volilnih okrožjih. Od skupno 440 okrožij v zgornjem in spodnjem domu parlamenta je bilo preklicanih 65, kar predstavlja skoraj 15 % vseh.

Predsednik Irana Masoud Pezeshkian in pakistanski premier Shehbaz Sharif sta odpotovala v Katar, da bi se udeležila izrednega srečanja Organizacije islamskega sodelovanja (OIC). Srečanje bo namenjeno nujnim regionalnim pogovorom.

Iz Tunizije je po večkratnih zamudah odplula flotila s humanitarno pomočjo za Gazo. Na krovu je tudi Greta Thunberg in drugi pro-palestinski aktivisti. Cilj flotile je prebiti izraelsko blokado in vzpostaviti humanitarni koridor.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost na osebne pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, da bi našli načine za končanje ukrajinskega konflikta. Medtem je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da Putin in Zelenski gojita medsebojno sovraštvo, kar otežuje dialog med njima.

V Ankari je dan pred obravnavo sodnega postopka proti članom opozicijske stranke CHP potekal množičen protest proti vladi predsednika Erdogana. Protestniki, katerih se je zbralo najmanj 50.000, so pozvali k odstopu Erdogana.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozno sinoči opozoril Izrael, naj bo previden po napadu na uradnike Hamasa v Katarju, državi, ki jo Trump označuje za "zelo dobrega zaveznika". Opozorilo je prišlo nekaj dni po izraelskem zračnem napadu na Doha, kjer so bili ubiti pripadniki Hamasa. Katar je sicer eden od posrednikov v pogajanjih o prekinitvi ognja v Gazi, kjer je vojno sprožil Hamasov napad na Izrael 7. oktobra 2023.

Brazilski predsednik Lula da Silva je objavil odprto pismo in v članku v New York Timesu odločno odgovoril na kritike Donalda Trumpa glede obsodbe Jairja Bolsonara. Lula je ZDA obtožil, da si prizadevajo za nekaznovanost Bolsonara z uvajanjem carin in sankcij. Poudaril je, da Brazilija ne bo sprejemala pritiskov, vendar ostaja odprta za dialog. Lula je izrazil ponos nad odločitvijo brazilskega vrhovnega sodišča in ponovil, da suverenost in demokracija Brazilije nista predmet pogajanj.

Izraelski minister za zunanje zadeve Gideon Saar je kritiziral španskega premierja Pedra Sáncheza zaradi njegove domnevne podpore propalestinskim protestnikom, ki so privedli do odpovedi zadnje etape kolesarske dirke La Vuelta. Saar je odpoved dirke označil za sramoto za Španijo in obtožil Sáncheza, da je spodbudil proteste.