V Berlinu je v torek pristalo letalo z 32 afganistanskimi državljani, ki so v Nemčijo prispeli na podlagi predhodnih zagotovil zvezne vlade o sprejemu. Skupina vključuje posameznike, ki so bili zaradi svojega delovanja ali pripadnosti določenim skupinam v domovini posebej ogroženi pod talibanskim režimom. Čeprav je Nemčija uradno končala svoj splošni sprejemni program za ogrožene Afganistance, so ti posamezniki vstop v državo dosegli po dolgotrajnem čakanju in na podlagi sodno izterjanih vizumskih obljub. Postopek njihovega prihoda je bil kompleksen, saj so morali potniki sprva zapustiti Afganistan in v sosednjih državah opraviti varnostne preveritve. Nemška vlada se je znašla pod pritiskom sodišč, ki so v več primerih odločila, da morajo biti predhodno dane obljube o zaščiti izpolnjene, ne glede na kasnejše politične spremembe in omejevanje migracijskih tokov. Prihod te skupine tako predstavlja izjemo v trenutni nemški azilni politiki, ki se sicer vse bolj zaostruje. Dogodek odraža širšo dilemo nemške zunanje in notranje politike pri ravnanju z afganistanskimi državljani. Medtem ko Berlin po eni strani še vedno izpolnjuje humanitarne obveznosti do najbolj ogroženih, se hkrati pogaja s talibanskimi oblastmi o vprašanjih izgonov in delovanja konzularnih uradov. Ta dvojnost povzroča precejšnje napetosti v nemški koaliciji in širši javnosti, kjer se krešejo mnenja o varnostnih tveganjih in moralnih dolžnostih države.

Grške oblasti so na obali otoka Samos odkrile truplo sedemletne deklice iz Sudana, ki je bila pogrešana od božiča. Otrok je v morje padel med nevarno plovbo čolna z migranti, ki so poskušali prečkati Egejsko morje. Truplo so našli na plaži po večdnevnem iskanju, ki so ga ovirale neugodne vremenske razmere in nevaren teren ob obali. Lokalna obalna straža in policija sta nemudoma sprožili preiskavo o okoliščinah tragičnega dogodka, ki je ponovno opozoril na nevarnosti migracijskih poti v tem delu Sredozemlja. Po prvotnih informacijah je bila deklica del večje skupine ljudi, ki so se v upanju na azil v Evropski uniji odpravili s turške obale proti bližnjim grškim otokom. Ta dogodek predstavlja zadnjo v nizu tragedij na morju, kjer prenatrpani in tehnično neustrezni čolni pogosto podležejo valovom. Grške oblasti so poudarile, da nadaljujejo s prizadevanji za nadzor meja, medtem ko humanitarne organizacije opozarjajo na nujnost vzpostavitve varnejših poti za begunce in iskalce azila.

Pripadniki ameriške imigracijske in carinske službe (ICE) so v Minneapolisu preprečili zdravniku, da bi nudil nujno medicinsko pomoč žrtvi streljanja. Na objavljenem videoposnetku je slišati zdravnika, ki agente prosi za dovoljenje, da bi ranjeni osebi preveril utrip, vendar so ga ti grobo zavrnili. Eden izmed agentov je na njegovo izjavo, da je zdravnik, odgovoril z besedami, da mu je za to vseeno. Incident se je zgodil v neposredni bližini kraja streljanja, kjer so bili prisotni zvezni agenti. Kljub jasnim navodilom o nujnosti medicinske pomoči v kritičnih situacijah so agenti ohranili blokado in zdravniku niso dovolili dostopa do žrtve. Dogodek je sprožil val kritik v javnosti glede postopkov zveznih uslužbencev in njihovega spoštovanja osnovnih človekovih pravic do zdravstvene oskrbe. Ameriška javnost in zagovorniki človekovih pravic zahtevajo pojasnila zveznih organov o tem, zakaj je bila strokovna pomoč na kraju dogodka onemogočena. Gre za nov primer v nizu incidentov, ki sprožajo vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov službe ICE pri delu na terenu, zlasti v situacijah, kjer so ogrožena človeška življenja.

V več ameriških mestih, vključno z Detroitom in Minneapolisom, so izbruhnili množični protesti po tistem, ko so uslužbenci ameriške imigracijske in carinske službe (ICE) v začetku tedna v Minneapolisu usodno ustrelili Renee Good. Incident je sprožil val ogorčenja po vsej državi, demonstranti pa zahtevajo odgovornost in reformo imigracijske politike. Zaradi napetosti in povečanih dejavnosti službe ICE so v metropolitanskem območju Twin Cities danes zaprli več šol. Lokalne oblasti so v Minneapolisu že začele odstranjevati ulične ovire, ki so jih postavili protestniki, vendar so za petek napovedani novi shodi. Razmere ostajajo napete, saj aktivisti opozarjajo na prekomerno uporabo sile pri izvajanju imigracijskih postopkov. Protestno gibanje se hitro širi, kar povzroča dodatne logistične težave v mestnih središčih in vpliva na izobraževalni proces v regiji. Dogajanje v Minneapolisu je ponovno odprlo širšo razpravo o pooblastilih zveznih agentov in njihovem ravnanju v lokalnih skupnostih. Medtem ko agencija ICE dogodek še preiskuje, protestniki v Detroitu in drugih mestih izražajo solidarnost z družino pokojne in pozivajo k takojšnji prekinitvi dejavnosti agencije v naseljenih območjih.

Agent ameriške zvezne službe za imigracijo in carine (ICE) je v sredo v Minneapolisu med operacijo ustrelil 37-letno mater treh otrok, kar je sprožilo val protestov in napetosti po celotni državi. Po navedbah ameriške administracije pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je agent streljal v samoobrambi, saj naj bi ženska skušala z vozilom zapeljati vanj. Lokalni uradniki so te navedbe uradno zavrnili in opozorili na nesorazmerno uporabo sile med izvajanjem zvezne akcije. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti zaradi množičnih aretacij priseljencev, ki jih izvaja zvezna vlada. Protesti so se iz Minneapolisa razširili v več drugih ameriških mest, kjer demonstranti obsojajo dejanja zveznih agentov in zahtevajo odgovornost. Ministrstvo za domovinsko varnost je sporočilo, da je preiskava dogodka že v teku, vendar podrobnosti o identiteti agenta še niso razkrili. Pravni strokovnjaki trenutno preučujejo možnost kazenskega pregona zveznega agenta, kar odpira vprašanja o imuniteti zveznih uslužbencev pri izvajanju dolžnosti na lokalni ravni. Bela hiša se je zaradi dogodka znašla pod močnim pritiskom javnosti in lokalnih oblasti, ki zahtevajo večjo transparentnost pri delovanju službe ICE v njihovih skupnostih.

Po smrtnih strelih agentov ameriške agencije za priseljevanje ICE v Minneapolisu, kjer je umrla ženska, se je vzdušje zaostrilo. Novoizvoljeni predsednik Trump je dejal, da je šlo za samoobrambo, medtem ko mu lokalne oblasti nasprotujejo.

V mestu Minneapolis v Združenih državah Amerike so agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo, 7. januarja 2026, smrtno ustrelili 37-letno Renee Nicole McLean Good. Žrtev, sicer mati treh otrok in pesnica, je bila po navedbah lokalnih poročil ustreljena od blizu, kar so ujeli tudi videoposnetki, ki so se hitro razširili v javnosti. Dogodek je sprožil val ogorčenja in množične proteste v mestu, kjer so se prebivalci zbrali v znak protesta proti policijskemu nasilju in metodam dela imigracijskih oblasti. Preiskava dogodka še poteka, vendar so objavljeni posnetki, ki prikazujejo trenutek streljanja, povzročili močne čustvene odzive in dodatno zaostrili odnose med lokalno skupnostjo in zveznimi organi. Aktivisti in prebivalci zahtevajo odgovornost za dejanje, ki ga mnogi opisujejo kot hladnokrvni uboj. Agencija ICE se na podrobna vprašanja o okoliščinah streljanja še ni odzvala s celovitim pojasnilom, kar še povečuje nezaupanje javnosti. Incident ponovno odpira vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov ICE za delovanje v urbanih okoljih ter o uporabi smrtonosne sile. Minneapolis, ki je bil v preteklosti že prizorišče večjih nemirov zaradi policijskega nasilja, se ponovno sooča z napetostmi, medtem ko se družina žrtve pripravlja na pravni boj za ugotovitev resnice o njeni smrti.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po Združenih državah Amerike se nadaljujejo protesti zaradi smrti 37-letne ženske, ki jo je v Minneapolisu ustrelil uslužbenec ameriške imigracijske službe ICE. Mesta po vsej državi se še naprej soočajo z demonstracijami.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

V Alepu je prišlo do množičnega razseljevanja prebivalstva zaradi okrepljenih spopadov med sirsko vojsko in kurdskimi borci. Sirska vojska je napovedala prekinitev ognja, vendar so kurdski borci zavrnili poziv k umiku. V spopadih je umrlo 21 ljudi.

Tunizijske oblasti so v noči na torek izpustila več humanitarnih delavcev tunizijske veje francoske nevladne organizacije France terre d'asile, ki so bili v priporu več kot 20 mesecev. Med izpuščenimi so po razpoložljivih informacijah trije uslužbenci omenjene organizacije, ki so jih tamkajšnji organi pregona obtožili nezakonite pomoči migrantom pri prestopanju meje in bivanju v državi. Skupno je bilo v postopek vključenih šest zaposlenih, ki so se spopadali z resnimi pravnimi očitki zaradi svojega humanitarnega delovanja. Izpustitev sledi dolgotrajnim mednarodnim pritiskom in opozorilom humanitarnih organizacij o vse slabših razmerah za delovanje civilne družbe v Tuniziji. Država se v zadnjem obdobju sooča z močnim porastom migracijskih pritiskov, kar je privedlo do strožje zakonodaje in pogostejših aretacij tistih, ki nudijo pomoč osebam brez urejenega statusa. Kljub izpustitvi podrobnosti o morebitnih nadaljnjih pravnih postopkih proti humanitarcem ostajajo nejasne, organizacija France terre d'asile pa izpustitve svojih sodelavcev še ni podrobneje komentirala.