V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih držav zaveznic, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski pomoči, kot del diplomatskih prizadevanj pod vodstvom ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na vrhunsko srečanje voditeljev.

Donald Trump je po telefonskem pogovoru z Vladimirjem Putinom napovedal srečanje v Budimpešti, kjer naj bi poskušala doseči dogovor o končanju vojne v Ukrajini. Putin je Trumpa opozoril, da bi morebitna dobava ameriških raket Tomahawk Ukrajini imela posledice in ne bi spremenila stanja na bojišču. Kiril Dmitrijev je napovedal jasne naslednje korake po srečanju Trumpa in Putina.

Donald Trump je pozval ukrajinskega predsednika Zelenskega, naj se dogovori in konča konflikt z Rusijo. Kot razlog za izbiro Madžarske za srečanje s Putinom je navedel dobre odnose z madžarskim premierjem Orbanom. Ukrajinski uradniki so izrazili potrebo po motivaciji Putina za resne mirovne pogovore. Trump naj bi Zelenskemu rekel, da ne želi Ukrajini prodati raket Tomahawk.

Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom zahteval, da Ukrajina preda popoln nadzor nad Doneckom, strateško pomembno regijo, v zameno za konec vojne. Putin naj bi bil pripravljen prepustiti dele Zaporožja in Hersona, dveh regij pod delnim ruskim nadzorom, v zameno za Doneck.

Vladimir Putin je izjavil, da je Rusija prejela Trumpov mirovni načrt za Ukrajino in da je o njem razpravljal s Trumpom. Po poročanju naj bi Trump dal Zelenskemu ultimat za sprejetje mirovnega načrta do četrtka. Načrt naj bi vseboval 28 točk.

Volodimir Zelenski je obiskal Donalda Trumpa v Beli hiši 17. oktobra 2025. Glavni cilj obiska je bil prepričati ameriškega predsednika, da Ukrajini dobavi rakete Tomahawk.

ZDA krepijo vojaško sodelovanje z Grčijo, vključno s povezovanjem grških oboroženih sil z ameriško nacionalno gardo. Napovedana je tudi vojaška operacija ZDA v zahodni hemisferi, usmerjena proti "narkoteroristom".

Po neuspešnih pogovorih med ZDA in Rusijo glede Ukrajine, se je politična retorika med Rusijo in Evropo zaostrila. NATO je odgovoril na Putinovo grožnjo z vojno in poudaril, da so pripravljeni na vse. Kremelj, ki je Američane sprejel gostoljubno, hkrati pa Evropi pošilja ostrejša sporočila, ne namerava sprejeti ameriškega mirovnega predloga brez ruskih koncesij. Putin naj bi izkoristil Trumpovo šibkost za dosego svojih ciljev.

Španija bo Ukrajini namenila 817 milijonov evrov vojaške pomoči, vključno s 100 milijoni evrov za nakup orožja od Združenih držav Amerike v okviru pobude PURL. Premier Pedro Sánchez je sporočil, da bo Španija kmalu namenila milijardo evrov za nakup vojaške opreme za Ukrajino.

Donald Trump je postavil pogoje za srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, kar je po poročanju ruskih medijev povzročilo razočaranje pri vodji kabineta ukrajinskega predsednika, Andreju Ermaku. Ukrajinske sile so uničile edinstveno rusko letalo A-60.

Volodimir Zelenski se je sestal s predstavniki ameriškega podjetja, ki proizvaja rakete Patriot in Tomahawk, in raziskoval možnosti sodelovanja pri proizvodnji. Vladimir Putin in Donald Trump sta se pogovarjala po telefonu, o vsebini pogovora ni podatkov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal ustanovitev delovne skupine EU in ZDA, ki bo obravnavala varnostne garancije za Kijev. Delovno skupino bosta vodili Francija in Velika Britanija, sodelovale pa bodo tudi Turčija in ZDA. Macron je tudi dejal, da bo EU kmalu sprejela odločitev o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev. Francija in Velika Britanija si prizadevata za oblikovanje večnacionalnih sil za povojno Ukrajino.

Rusija je izvedla obsežen napad z droni in raketami na Ukrajino, pri čemer je ciljala na energetsko infrastrukturo. Zaradi napadov je tretjina Kijeva ostala brez ogrevanja, 320.000 gospodinjstev pa brez elektrike.

V Ženevi so potekali konstruktivni pogovori med ameriškimi, ukrajinskimi in evropskimi delegacijami glede posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino. Andrij Jermak je poročal o zelo dobrem napredku. Marco Rubio je poskušal pomiriti Kijev in evropske zaveznike glede ameriških namenov. Ameriški državni sekretar je omenil ogromen napredek med pogovori.

Poljsko sodišče je zavrnilo izročitev ukrajinskega državljana Volodimirja Žuravljova Nemčiji, kjer ga sumijo vpletenosti v sabotažo plinovoda Severni tok. Premier Donald Tusk je odobril odločitev sodišča. Nemška prizadevanja za preiskavo sabotaže na plinovodu Severni tok so se soočila z odporom Poljske in Italije, kar naj bi spodkopavalo ugled Nemčije v EU.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika, Steve Vitkof, se je v Moskvi sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, da bi poskušal zaustaviti vojno v Ukrajini. Sestanka sta se udeležila tudi posebni predstavnik predsednika Rusije Kiril Dmitrijev in zet ameriškega predsednika Donald Tramp Džared Kušner. Po srečanju s Putinom naj bi Vitkof in Kušner o izidih pogovorov obvestila ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Donald Tramp je izjavil, da si ZDA prizadevajo za rešitev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o možnostih za dosego mirovnega sporazuma z Rusijo. Srečanje poteka v času, ko Rusija obtožuje Ukrajino in njene evropske zaveznike, da poskušajo spodkopati mirovni načrt, ki ga podpira ZDA. Putin je dejal, da so teritorialni popustki v Ukrajini možni. Rusija je izvedla silovite napade na Kijev, zaradi česar je na stotisoče ljudi ostalo brez elektrike.

Ruski napadi so ponoči zahtevali devet življenj v Ternopilu na zahodu Ukrajine, kjer je bila zadeta večnadstropna stavba. V Harkovu je bilo ranjenih 36 ljudi. Ukrajinske oblasti so poročale o izstrelitvi več kot 470 napadalnih dronov in 48 raket s strani Rusije. Zaradi ruskih napadov je bila po vsej državi razglašena zračna nevarnost.

Viktor Orban je ponovil svojo vizijo prihodnosti Ukrajine, kjer bi ta po koncu vojne delovala kot tamponsko območje med Rusijo in zvezo NATO. Poudaril je, da bi bilo treba sprejeti realnost in razmisliti o ozemeljskih koncesijah Rusiji.

Ruske sile so obkolile ukrajinske enote pri naselju Podoli v Harkovski oblasti. Dronovi ruske skupine "Zahod" so preprečevali dobavo streliva in rotacijo ukrajinskih sil v Kupjansku. Ruske sile so uničile ameriški oklepni transporter M113 in vozilo z ukrajinskim osebjem s FPV droni. Ruska vojska je napadla ukrajinsko gorivno-energetsko in transportno infrastrukturo. Ruski vojak je preživel napad dronov in večdnevno obstreljevanje na območju Zaporožja, nakar so ga evakuirali.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je predlagal 'test' za ruskega predsednika Vladimirja Putina, da bi ugotovili, ali resnično želi mir v Ukrajini. Rutte je dejal, da je Putin doslej igral mirovnika le, ko mu je to ustrezalo, zato je treba preveriti njegovo iskrenost. Nato opozarja tudi na vlogo Kitajske pri podpori ruski vojni.

Nemški minister za obrambo Boris Pistorius je napovedal, da bo Nemčija leta 2026 Ukrajini dobavila rakete AIM-9 Sidewinder iz lastnih zalog. Dobava naj bi okrepila ukrajinsko zračno obrambo, ki se sooča z grožnjami brezpilotnih letal in drugega orožja. Rakete naj bi ukrajinski vojski zagotovile "drugo življenje".

Pogovori med Rusijo in Združenimi državami Amerike ter Rusijo in Ukrajino so se ustavili, kar Kremelj ocenjuje kot pesimistično. Nekdanji ukrajinski premier Mikola Azarov je Donalda Trumpa posvaril pred dobavo ameriških raket Tomahawk Ukrajini, saj bi to po njegovem mnenju pomenilo stopiti na stran sovražnika. Medtem pa se razpravlja o morebitni finančni pomoči Ukrajini s strani Evropske unije za oborožitev proti Rusiji, pri čemer naj bi Madžarska soglašala, nekatere države pa še oklevajo.

Ruska vlada je sprejela zakon, ki Vladimirju Putinu omogoča mobilizacijo rezervistov tudi v času miru, ne le v primeru vojne ali uradne mobilizacije. Ta ukrep širi obseg možnih operacij, vključno s tistimi zunaj Rusije, kot je vojna v Ukrajini. Nova zakonodaja pomeni, da lahko Putin mobilizira do dva milijona dodatnih ruskih državljanov, kar povečuje zaskrbljenost glede nadaljnje širitve konflikta v Evropi.

Ukrajinska vojska je objavila videoposnetek, ki naj bi dokazoval, da severnokorejske enote iz ruske regije Kursk usmerjajo ruske napade z droni. Poljski zunanji minister je v britanskem parlamentu predstavil iranski dron, ki ga je Rusija uporabila v Ukrajini, s čimer je opozoril na rusko nevarnost. Donald Trump je dejal, da ga je indijski premier Narendra Modi prepričal, da bo Indija prenehala kupovati rusko nafto. Ministri za obrambo zveze NATO so se v Bruslju sestali, da bi razpravljali o nadaljnji pomoči Ukrajini, predvsem o sistemih zračne obrambe.

Nemški kancler Fridrich Merz je v telefonskem pogovoru pozval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj zagotovi, da mladi Ukrajinci ne prihajajo množično v Nemčijo kot begunci, ker jih Ukrajina potrebuje.

Poljski minister za zunanje zadeve Radosław Sikorski je sklical nujno srečanje ministrov držav Sveta držav Baltskega morja. Glavna tema pogovorov je bila varnost regije v luči vojne v Ukrajini, ki ji trenutno predseduje Poljska.

Vladimir Putin je izjavil, da je Rusija pripravljena na vojno z Evropo, če bo ta želela neposreden konflikt. Kremelj je potrdil, da se je Putin sestal s predstavniki ZDA, vendar kompromis glede Ukrajine še ni bil dosežen. Razkrito je bilo tudi, da je bil Putin obveščen o osvoboditvi Pokrovska in Volčanska.

V Berlinu so se nadaljevali maratonski pogovori med ZDA in Ukrajino glede rešitve konflikta. Po poročanju naj bi ZDA pritiskale na Ukrajino, da prepusti Doneck Rusiji, kar pa Kijev zavrača. Predsednik Zelenski je pogovore označil za težke, a produktivne.

Madžarski premier Viktor Orban je ponovil svoje stališče, da Ukrajina nima možnosti za zmago v vojni proti Rusiji in da je financiranje Ukrajine s strani Evropske unije nesmiselno. Orban še naprej zavrača pošiljanje gospodarske pomoči ali orožja Ukrajini.

Pripravljalni sestanek med Lavrovom in Rubiom, ki naj bi bil uvod v srečanje Putina in Trumpa v Budimpešti, je bil po poročanju CNN odpovedan zaradi nepomirljivih stališč. Financial Times poroča, da naj bi se Lavrov in Rubio srečala 30. oktobra v Budimpešti. Več voditeljev držav EU si aktivno prizadeva za udeležbo na srečanju med Putinom in Trumpom, poroča Politico. Turške oblasti zanikajo informacije o poti Putinovega leta v Budimpešto.

Romunija je dvignila bojna letala Eurofighter in F-16, ko je dron kršil njen zračni prostor med ruskim napadom na ukrajinsko infrastrukturo blizu meje. Podobno je tudi Poljska aktivirala svoja letala med intenzivnim ruskim bombardiranjem Ukrajine.

Ukrajinski protikorupcijski organi so v petek preiskali pisarno Andrija Jermaka, vodje kabineta predsednika Volodimirja Zelenskega. Jermak je potrdil, da v celoti sodeluje z oblastmi. Madžarski premier Viktor Orbán pa se je v Moskvi srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kjer sta razpravljala o možnih mirovnih prizadevanjih.

Rusija je sporočila, da je preprečila ukrajinsko-britansko zaroto za ugrabitev ruskega bojnega letala MiG-31, opremljenega s hipersonično raketo Kinžal. Rusija je dejanje označila za provokacijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da se bo v bližnji prihodnosti srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kar nakazuje na napredek v pogovorih o končanju skoraj štiri leta trajajoče vojne z Rusijo. Ruski predsedniški odposlanec Kirill Dmitriev je podprl Trumpove kritike New York Timesa in izjavil, da nekateri zahodni mediji sabotirajo mirovna prizadevanja.

Pojavile so se informacije, da ZDA in Rusija pripravljata 28-točkovni mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi bil kmalu objavljen in bi ga strani lahko podpisali še ta mesec. Po poročanju naj bi ZDA in Rusija o načrtu govorili brez prisotnosti ukrajinskih predstavnikov. Kremlj je zanikal obstoj skupnega načrta z ZDA za Ukrajino in poudaril, da v pogajanjih ni novosti. Prav tako ZDA zavračajo pogovore o ponovni vzpostavitvi zračnega prometa z Rusijo. Kljub temu pa Rusija dopušča možnost obiska posebnega odposlanca ZDA.

Ruske sile trdijo, da so uničile več raketnih sistemov HIMARS in oklepno vozilo "Kozak" v različnih regijah Ukrajine. Po navedbah ruskih virov so napadi izvedeni z uporabo udarnih dronov FPV in raketnih sistemov Iskander-M. Tarče so vključevale položaje ukrajinske vojske v bližini Srednjega Burłuka v harkovski regiji in začasne namestitve vojakov v bližini Kostjantinivke v Donecki regiji.

Ukrajinska vojska je ponoči izvedla obsežne napade z droni na Rusijo, pri čemer so bili prizadeti cilji na Krimu, kjer je zagorelo skladišče goriva, in v okolici Moskve, kjer so začasno zaprli tri letališča. Ruska vojska je poročala o prestrezanju približno 100 dronov nad različnimi regijami, vključno z območjem blizu Moskve.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom zaprosil za dodatne sisteme zračne obrambe in rakete. Zelenski je poudaril, da Rusija izkorišča trenutne razmere.

Ukrajina in Rusija sta se v Turčiji in Združenih arabskih emiratih pogovarjali o ponovnem zagonu izmenjave ujetnikov. Zadnja izmenjava je bila 2. oktobra, ko je bilo izpuščenih 185 pripadnikov oboroženih sil in 20 civilistov. Rusija je zamudila tudi rok za zavzetje Pokrovska in Kupjanska, ki ga je postavil Putin.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski sta opravila telefonske pogovore z evropskimi voditelji, je sporočil italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Po srečanju sta Trump in Zelenski začela videokonferenco z evropskimi voditelji. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po videokonferenci opravil ločen pogovor z Zelenskim.

Ukrajina je s pomorskimi droni Sea Baby domače izdelave napadla dva ruska tankerja 'flote v senci' v Črnem morju blizu Turčije. Ločeno je ruski napad na Kijev ubil šest ljudi in ranil več deset, medtem ko ZDA poskušajo posredovati pri mirovnih pogovorih za končanje vojne.

Dmitrij Medvedjev, podpredsednik ruskega sveta za varnost, je opozoril, da bi Evropska unija z morebitno konfiskacijo zamrznjenega ruskega premoženja lahko sprožila vojno. Opozorilo prihaja v času, ko EU razmišlja o uporabi teh sredstev za financiranje Ukrajine. Evropska komisija želi okrepiti pritisk na Rusijo in razmišlja o uporabi ruskega premoženja za financiranje ukrajinskih vojnih prizadevanj.

Evropska unija je potrdila, da ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ni prepovedan vstop v EU, temveč mu je zamrznjeno premoženje. Medtem so se pojavile informacije, da je med srečanjem Trumpa in Putina na Aljaski prišlo do napetosti zaradi zgodovinskega monologa o Ukrajini. Evropska komisija je napoved srečanja Trumpa in Putina v Budimpešti sprejela previdno, medtem ko Madžarska zagotavlja, da bo Putinu omogočen vstop v državo.

Ruska FSB je v Moskvi aretirala 45-letnega moškega, osumljenega državne izdaje. Osumljenec je zbiral podatke o ruskih vojakih in načrtoval sabotažo na železniški postaji v moskovski regiji po navodilih ukrajinskih obveščevalnih služb.

Vodja Čečenije, Ramzan Kadirov, je sporočil, da je ukrajinski brezpilotni letalnik napadel eno od stavb v kompleksu Grozni-City. V napadu ni bil nihče poškodovan. Dogodek je bil obravnavan na sestanku v Groznem.

Vladimir Putin je Evropo obtožil odgovornosti za neuspeh mirovnih prizadevanj v Ukrajini in zahodne države obtožil stopnjevanja napetosti. Zagrozil je s protiukrepi proti temu, kar je označil za "militarizacijo" evropskih držav, pri tem pa trdil, da Rusija ni nikoli začela vojaškega spopada. Evropske vlade so na vrhu Evropske politične skupnosti pozvale k okrepljenemu boju proti Rusiji.

Predsednik Zelenski je izjavil, da so v ruskih dronih odkrili več kot 100.000 komponent zahodnih proizvajalcev in kritiziral države, ki niso preprečile dobave teh komponent. Ukrajina poziva k strožjim sankcijam.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obiskal ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Beli hiši. Med pogovori je Trump izpostavil, da imajo Združene države Amerike težave z dobavo raket Tomahawk, ki jih Ukrajina potrebuje za obrambo.

Donald Trump je med letom v Izrael izjavil, da bo morda poslal rakete Tomahawk Ukrajini, če Putin ne bo končal vojne, kar naj bi v Moskvi povzročilo veliko zaskrbljenost. Na to se je odzval nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedev, ki je posvaril Trumpa pred morebitnimi posledicami dobave teh raket Ukrajini.