Po prejemu Nobelove nagrade za mir je Maria Corina Machado izrazila hvaležnost za mednarodno podporo in poudarila, da je nagrada spodbuda za boj za svobodo. Objavljen je bil tudi video posnetek trenutka, ko je bila obveščena o nagradi. Javier Milei ji je čestital, Paulo Rangel pa jo je označil za velik zgled svetu.

Nobelovo nagrado za mir za leto 2025 je prejela venezuelska političarka Maria Corina Machado, kar je sprožilo kritične odzive Bele hiše, ki trdi, da je Nobelov komite dal prednost politiki pred mirom. Donald Trump je bil razočaran, ker ni prejel nagrade. Združeni narodi so pozdravili izbiro Machadove.

Donald Trump načrtuje, da bo osvojil vse Nobelove nagrade v vseh kategorijah. Predsednik Nobelovega odbora Jørgen Watne Frydnes je kritiziral družbe, ki se nagibajo k avtoritarnosti in militarizaciji, kar je razumljeno kot posreden odgovor Trumpu. Razglasitev Nobelove nagrade za mir je zaključila letošnje Nobelove nagrade.

Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir zaradi njenega neutrudnega dela pri spodbujanju demokratičnih pravic v Venezueli. Nobelov odbor je poudaril njeno neomajno prizadevanje za ohranjanje plamena demokracije v vse večji temi. Kljub temu, da ji je bila onemogočena kandidatura na predsedniških volitvah leta 2024 proti Nicolasu Maduru, njeno delo ostaja izjemnega pomena.

Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir za leto 2025 za svoje prizadevanje za demokracijo v Venezueli. Po podelitvi nagrade je izrazila upanje na podporo Donalda Trumpa. Medtem je Donald Trump izostal pri prejemu nagrade, kar je sprožilo odzive na spletu.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025 za njeno neutrudno promocijo demokracije. Norveški Nobelov odbor jo je pohvalil kot poenotitveno figuro v venezuelski politični opoziciji in kot izjemen primer civilnega poguma v Latinski Ameriki. Machado je ob prejemu nagrade izrazila šokiranost.

Po odstavitvi Dine Boluarte s strani perujskega kongresa je Jose Jeri prisegel kot novi predsednik Peruja. Jeri je nasledil Boluarte, ki je bila opisana kot ena najbolj osovraženih voditeljic na svetu.

Donald Trump ni prejel Nobelove nagrade za mir, kar je po poročanju elpais.com povzročilo veliko razočaranje. Trump naj bi že leta trdil, da si zasluži to nagrado. Bela hiša je ocenila, da je odbor z odločitvijo, da nagrade ne podeli Trumpu, politiko postavil pred mir, poročata hotnews.ro in digi24.ro. Nagrado je prejela María Corina Machado, odločitev pa je bila sprejeta pred dogovorom med Izraelom in Hamasom.

Donald Trump je dejal, da ga je poklicala Nobelova nagrajenka za mir, María Corina Machado. Pred tem je Trump sam izrazil željo po prejemu te nagrade in javnost je ugibala, kako se bo odzval na podelitev nagrade nekomu drugemu.

Papež Leo se je na srečanju z ameriškimi škofi in socialnimi delavci v Vatikanu izrazil zaskrbljenost zaradi obravnave imigrantov pod strogimi imigracijskimi politikami predsednika Trumpa. Papež je prejel pisma imigrantov, ki opisujejo strah pred deportacijo. Hkrati se pričakuje, da se bo nekdanji direktor FBI James Comey na sodišču izrekel za nedolžnega v primeru, ki ga je sprožilo ministrstvo za pravosodje zaradi suma laganja kongresu.

Norveški Nobelov komite je Maríi Corini Machado, venezuelski opozicijski političarki, podelil Nobelovo nagrado za mir za leto 2025. Utemeljitev komiteja je, da Machado 'ohranja plamen demokracije prižgan sredi naraščajoče teme'.

Prejem Nobelove nagrade za mir s strani Maríe Corine Machado je sprožil mešane odzive. Machado se je počutila počaščeno in nagrado pripisala venezuelskemu ljudstvu. Chavizem je nagrado označil za politično motivirano in jo povezal z vplivom ameriškega državnega sekretarja. Podporniki poudarjajo, da nagrada predstavlja podporo demokraciji v Venezueli in nasprotuje poskusom prikrivanja Madurovega režima. Nekateri Venezuelci so izrazili nestrinjanje in poudarili njen poziv k sankcijam proti Venezueli v preteklosti.

Zvezni sodnik v Illinoisu je za najmanj dva tedna blokiral napotitev pripadnikov Nacionalne garde v Chicago, medtem ko naj bi ti začeli patrulirati v Memphisu. María Corina Machado iz Venezuele je prejela Nobelovo nagrado za mir. Mediji MAGA so okrepili napade na Antifo, medtem ko se Mike Johnson bori za prekinitev zaprtja vlade.

Londonski pokojninski sklad LCIV, ki upravlja s 34,2 milijarde funtov, je bil obtožen naložb v višini več kot 7 milijard funtov v podjetja, ki naj bi bila povezana s kršitvami človekovih pravic proti Palestincem. Poročilo organizacije Shake The CIV trdi, da te naložbe omogočajo izraelske zlorabe in celo »genocid« v Gazi, saj naj bi bila podjetja vpletena v dobavo orožja in druge dejavnosti, ki prispevajo k konfliktu.

Nekdanja ministrica za izobraževanje Nigerije, Dr. Obiageli Ezekwesili, je pozvala nigerijski senat, da v celoti povrne pravice in privilegije senatorki Natashi Akpoti-Uduaghan, ki zastopa Kogi Central, in opozorila na domnevno neupravičeno in diskriminatorno prejšnjo suspenzijo. Po vrnitvi v senat po šestmesečni suspenziji je Ezekwesili pozvala senat k prenehanju vseh oblik nadlegovanja in ustrahovanja Akpoti-Uduaghan.

V Latviji so nevladne organizacije ponovno protestirale pred parlamentom proti predlogu zakona o izstopu države iz Istanbulske konvencije. Protestniki pozivajo poslance, naj ohranijo mednarodne zaveze Latvije na področju človekovih pravic in zavrnejo zakon o izstopu iz konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini.

Kongres je napovedal razširitev protesta zaradi škandala z zlatom v Sabarimali na vse južnoindijske države. Glavni minister Kerale, Pinarayi Vijayan, je pozdravil preiskavo posebne preiskovalne enote (SIT) in obljubil kaznovanje krivcev.

Lennart Monterlos, 19-letni Franco-Nemec, ki je bil od junija priprt v Iranu, je bil izpuščen. Njegovi starši so izrazili olajšanje ob njegovi vrnitvi. Monterlos, dijak iz Besançona, naj bi se v četrtek vrnil v Francijo. Izpustitev je potrdilo Ministrstvo za zunanje zadeve.

Predsednik turškega parlamenta Numan Kurtulmuş je ostro obsodil Izrael zaradi aretacije treh turških poslancev in 21 turških državljanov, ki so bili del Flote svobode, namenjene preboju blokade Gaze. Kurtulmuş je zahteval takojšnjo izpustitev prijetih in poudaril, da bi moral Izrael »strezniti se«.

ZDA so v Varnostnem svetu ZN vetirale resolucijo, ki poziva k prekinitvi ognja v Gazi, dostopu pomoči in izpustitvi talcev. Štirinajst članic je resolucijo podprlo, vendar je ameriški veto povzročil njen neuspeh. Ločeno, v Združenem kraljestvu, so prizadevanja za razkritje vsebine pogovorov med kulturno ministrico Liso Nandy in izraelskimi uradniki naletela na odpor, saj ministrstvo trdi, da bi objava škodovala odnosom z Izraelom, medtem ko kritiki poudarjajo, da tesni odnosi z Izraelom med domnevnim genocidom niso primerni.

Predsedstvo je ostro obsodilo načrtovani protestni pohod Omoyeleja Soworeja do predsedniške vile v Abuji, ki poziva k izpustitvi Nnamdija Kanuja, voditelja prepovedane domorodne skupine Indigenous People of Biafra (IPOB). Sowore je razkril, da bo protestni pohod potekal 20. oktobra.

Španska aktivistka z Majorke, Reyes Rigo, je bila identificirana kot zadnja članica Global Sumud Flotilla s španskim državljanstvom, ki je še vedno pridržana v Izraelu. Izraelske oblasti jo obtožujejo ugriza paznice med zdravstvenimi preiskavami. Hkrati ameriški mediji ne poročajo o množičnih protestih v Italiji zaradi dogajanja v Gazi, ki so za dva tedna ohromili celotno državo.

Krščansko združenje Nigerije (CAN) je izrazilo zaskrbljenost zaradi naraščajočih napadov in umorov kristjanov, predvsem v severni Nigeriji. Poudarili so, da so številne krščanske skupnosti utrpele hude izgube življenj in uničenje verskih objektov. CAN je kritičen do počasnega odziva oblasti in poziva k pravičnosti, pri čemer opozarja, da življenja kristjanov niso zgolj statistika. Trdijo, da so njihovi pozivi k pravici pogosto prezrti.

Petnajst tunizijskih državljanov, članov mednarodne flotilje "Soumoud", se je vrnilo na mednarodno letališče Tunis-Kartagina, potem ko so jih izpustile in izgnale sionistične okupacijske oblasti. Njihova vrnitev je potekala preko Jordanije. Flotilja Al-Sumud je pozvala Tunizijce in podpornike palestinske stvari k množičnemu sprejemu aktivistov.

Somalija je s podporo Združenih narodov ponovno prevzela upravljanje svojih obveznosti na področju človekovih pravic, ki jih ni imela od leta 1993. Svet ZN za človekove pravice je uradno sprejel resolucijo, ki Somaliji omogoča samostojno upravljanje na tem področju.

V Srbiji je Nedeljnik objavil intervju z Matijo Bećkovićem o Milovanu Đilasu. V Črni gori so Vesni Medenici ukinili hišni pripor. Strokovnjak je izjavil, da obstaja možnost, da je izbrisala aplikacije iz telefona. Svet za sodstvo je zanikal navedbe o ujemanju DNK v primeru »Tunel« z dokazi v zvezi z umorom pri Cetinju. Duško Živković je trdil, da je poskus njegove moralne diskreditacije posledica maščevanja SDT. Đuranović pa je izjavil, da državna institucija kot politični instrument oblasti preganja in targetira medije.

Mandla Mandela, vnuk pokojnega južnoafriškega predsednika Nelsona Mandele, se je vrnil v Johannesburg po tem, ko so ga izraelske oblasti pridržale in deportirale. Mandela je bil del flotile, ki je poskušala dostaviti pomoč Gazi. Po prihodu v Južno Afriko je izrazil obžalovanje nad ravnanjem Izraela, a hkrati poudaril, da se to ne more primerjati s trpljenjem Palestincev.

Maroko se sooča z obsežnimi protesti, ki jih vodi generacija Z, ki zahteva socialno pravičnost, osnovne pravice in izboljšanje javnih storitev. Protesti, ki so se začeli jeseni 2025, so se razširili v večja mesta, kot je Casablanca, in vključujejo zahteve po boljšem zdravstvenem varstvu, izobraževanju in boju proti korupciji. Žal so se protesti sprevrgli v spopade, v katerih so bili trije ljudje ubiti, na stotine pa ranjenih ali aretiranih. Protestniki zavračajo povezave s političnimi strankami, podpirajo pa jih tudi aktivisti, ki pozivajo k neposrednim pogovorom med monarhijo in mladinskim gibanjem. Kot simbol protestov se pojavlja piratska zastava iz mange "One Piece", ki predstavlja anti-establishment gibanje generacije Z po vsem svetu.

Češka aktivistka Šárka Přikrylová, ki je bila del flotile za Gazo, je v sredo prispela v Prago, kjer jo je pričakalo deset podpornikov s palestinskimi zastavami in transparenti. Aktivistka je dejala, da so jo medtem, ko je bila v izraelskem priporu, podvrgli psihološkemu mučenju. Ob prihodu je dejala, da je bila na vsaki ladji humanitarna pomoč.

Na Novi Zelandiji je bil aretiran moški, potem ko je bilo razbito okno na domu zunanjega ministra Winstona Petersa med protestom. Protest naj bi bil povezan z vojno v Gazi. Finančna ministrica Nicola Willis in laburistka Megan Woods sta se po protestu pred domom Winstona Petersa sprli.

Protesti v podporo Palestini so sprožili različne odzive. V Hyderabadu so pozivali k bojkotu Izraela, medtem ko je kolesarska ekipa Israel Premier Tech zaradi protestov in izključitve iz dogodkov spremenila ime. Prav tako sta dva sponzorja zahtevala spremembo imena. V Združenem kraljestvu so po aretacijah podpornikov skupine Palestine Action razširili policijska pooblastila za omejevanje protestov.

Gibanje Kreni-Promeni je Uradu za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) pri Organizaciji za evropsko varnost in sodelovanje (OVSE) v Beogradu predalo več kot 500 pričevanj državljanov, ki trdijo, da so bili izpostavljeni pritiskom in ucenam z delovnimi mesti, predvsem v javnem sektorju, če se niso udeležili shodov strank SNS in SPS.

Švedska aktivistka Greta Thunberg je izjavila, da so jo med pridržanjem v Izraelu mučili. Trdi, da so bile tudi druge osebe, aretirane v povezavi s flotilo Sumud, ki je prevažala pomoč v Gazo, izpostavljene podobnim nečloveškim ravnanjem. Aktivisti, ki so sodelovali v flotili, so poročali o slabem ravnanju in mučenju v izraelskih zaporih.

Šestnajst irskih državljanov, ki jih je Izrael pridržal na ladji s pomočjo za Gazo, se je odpravilo na pot domov. Prijetje aktivistov je sprožilo proteste po vsem svetu. Medtem pa je naftni tanker, znan po dostavljanju nafte v Izrael, zapustil Turčijo. Čeprav cilj tankerja ni znan, podatki kažejo, da sta bili njegovi zadnji dve poti v Izrael. Zaradi tega so potekali protesti pred turškim veleposlaništvom v Londonu.

Jordi Coronas, mestni svetnik Esquerra Republicana v Barceloni, je opisal, kako je izraelska vojska napadla njegovo ladjo, in svoje izkušnje v izraelskem zaporu sredi puščave, kjer naj bi prejeli nečloveško obravnavo. Medtem pa je župan Madrida, Almeida, ukazal odstranitev propalestinskih plakatov, ki jih je Más Madrid namestil na občinsko stavbo, češ da spodbujajo napetosti. Prav tako je Almeida odstranil palestinske zastave iz soseske Malasaña, vendar so jih prebivalci ponovno namestili.

Donald Trump je Greto Thunberg označil za 'težavno', 'otročjo' in 'povzročiteljico težav' ter ji svetoval, naj poišče pomoč zaradi težav z obvladovanjem jeze.

Vodja komunikacij pri turškem predsedniku, Burhanettin Duran, je izjavil, da je dogajanje v Gazi sistematični genocid in okupacija. Duran je obsodil mednarodno skupnost zaradi molka ob izraelskih napadih in genocidu v Gazi, pri čemer je dejal, da je to sramotno za mednarodni red ter pravne in človeške vrednote.

Mariana González, hči opozicijskega voditelja Edmunda Gonzáleza Urrutie, je sporočila, da že devet mesecev nima nobenih informacij o svojem možu Rafaelu Tudaresu, ki je bil aretiran. Poudarila je, da njen mož nima nobene povezave s političnim konfliktom po razglasitvi Madura.

V Veliki Britaniji so propalestinski protestniki prekinili delovanje postaje Kings Cross in zavrnili pozive k ustavitvi demonstracij na obletnico napadov 7. oktobra. Na Novi Zelandiji so protestniki zmerjali osebje zunanjega ministra z morilci. V Berlinu je policija prepovedala protest in nato posredovala proti protestnikom, posnetki pa prikazujejo policijsko nasilje. Britanski premier Starmer razmišlja o strožjem policijskem nadzoru nad vzkliki na propalestinskih protestih.

Združeni narodi so sporočili, da so Hutiji v Jemnu pridržali dodatnih devet uslužbencev. S tem se je število pridržanih zaposlenih ZN povečalo na 53 od leta 2021.

Finski aktivisti, ki so bili pridržani v Izraelu, so bili izpuščeni in se vračajo v Finsko. Zunanji minister Finske ima informacije o predvidenem času njihovega prihoda v državo.

Združene države so v afriško kraljestvo Esvatini deportirale več skupin migrantov iz jugovzhodne Azije. Od julija je bilo v Esvatini poslanih že več kot 40 deportirancev, kar je posledica dogovorov Trumpove administracije. Ta praksa je sprožila kritike pravnikov in nevladnih organizacij, ki izražajo zaskrbljenost glede človekovih pravic. Vlada Esvatinija je sporočila, da bodo migranti nameščeni v varovanem območju in vrnjeni v svoje matične države.

Pro-palestinska aktivistka, ki je študirala v ZDA, je pobegnila iz države zaradi strahu pred deportacijo, saj meni, da ustreza profilu, ki ga iščejo imigracijske oblasti. Hkrati se je 27 grških državljanov, ki so bili pridržani na floti pomoči za Gazo, vrnilo iz Izraela v Grčijo, medtem ko so potekali protesti v Atenah. Članek v katalonskem El Nacional pa potegne vzporednice med trenutno politiko Izraela in nekdanjo južnoafriško politiko apartheida.

Po svetu se vrstijo protesti in odzivi na izraelsko-palestinski konflikt. V Pakistanu so potekali množični shodi proti izraelskim vojnim zločinom v Gazi, medtem ko je v Veliki Britaniji policija dobila večja pooblastila za omejevanje protestov, kar je sprožilo kritike organizatorjev pro-palestinskih akcij. Konservativna voditeljica Kemi Badenoch je proteste označila za »karnevale sovraštva«. V ZDA so protestniki obsodili vpletenost Washingtona v »genocid« v Gazi. Medtem je senator Chris Van Hollen kritiziral komentarja Van Jonesa o Gazi. Britanski premier je pozval študente, naj prekinejo pro-palestinske proteste.

Zaradi protestov v podporo Palestini se je kolesarska ekipa Israel-Premier Tech odločila, da bo s prihodnjo sezono iz svojega imena odstranila besedo "Izrael". Medtem pa je Sir Keir Starmer obsodil načrte za pro-palestinske proteste na obletnico napadov Hamasa na Izrael, ki jih je označil za "ne-britanske". V Južni Aziji so potekale mobilizacije v znak solidarnosti s Palestino, s čimer so obeležili dve leti izraelskega genocida v Gazi. Obenem so se začeli mirovni pogovori o Gazi, medtem ko so po svetu potekale komemoracije ob obletnici napadov 7. oktobra in demonstracije v podporo Palestincem.

Devet švedskih aktivistov, med njimi Greta Thunberg, je bilo pridržanih v Izraelu, ker so poskušali s konvojem pripluti v Gazo. Sedem od devetih aktivistov je podpisalo dokumente o deportaciji. Švedsko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost zaradi poročil o kršitvah pravic pridržanih in zahteva dostop do njih ter zagotovitev hrane in vode.

Svet Združenih narodov za človekove pravice je odobril preiskavo o resnih kršitvah človekovih pravic v Afganistanu, pri čemer je poudarek na porastu zaskrbljenosti zaradi ukrepov talibanov, ki so usmerjeni proti ženskam in dekletom. Preiskava, ki jo podpira Evropska unija, bo zbirala in ohranjala dokaze o mednarodnih zločinih, kar bi lahko omogočilo kazenske preiskave domnevnih kršitev, ki jih izvajajo tako talibani kot tuje sile. Cilj preiskave je vzpostaviti neodvisen mehanizem za preiskovanje kršitev in zagotoviti odgovornost.

Po deportaciji Grete Thunberg in drugih aktivistov flotile Global Sumud, ki so želeli opozoriti na dogajanje v Gazi, je kolesarska ekipa Israel-Premier Tech, v lasti izraelsko-kanadskega milijarderja Sylvana Adamsa, zaradi protestov napovedala preoblikovanje identitete. Aktivisti flotile so bili po poročanju ugrabljeni v mednarodnih vodah in zaprti v težkih razmerah, zaradi česar so začeli gladovno stavkati. V Bologni so oblasti prepovedale pro-palestinske demonstracije zaradi nevarnosti nemirov, po svetu pa potekajo protesti v znak solidarnosti s flotilo.

Francoski sindikat prosvetnih delavcev in javnih uslužbencev (FSU) je izrazil podporo protestom proti avtoritarnosti v Srbiji. Pozvali so evropske oblasti in francosko vlado, da obsodijo represijo in sprejmejo ukrepe proti srbski vladi, da bi zagotovili spoštovanje demokratičnih načel. Poudarili so, da se v Srbiji že skoraj leto dni odvija močno ljudsko protestno gibanje proti koruptivnemu in avtoritarnemu režimu, pri čemer se stotisoči državljanov, predvsem mladih, množično, neodvisno in mirno mobilizirajo za demokracijo in vladavino prava.

Izrael je v Grčijo in Slovaško deportiral dodatnih 171 aktivistov flotile za Gazo, vključno z Greto Thunberg. Po prihodu v Atene je Thunberg pozvala države, naj prenehajo sodelovati pri domnevnem genocidu v Gazi. Skupno je bilo aretiranih več kot 470 ljudi, ki so poskušali prebiti izraelsko blokado Gaze z namenom dostave humanitarne pomoči.