Avstrijski kancler Christian Stocker (ÖVP) je napovedal ukrepe za znižanje cen živil, ki so v Avstriji približno osem odstotkov višje kot v drugih državah EU. Stocker ne želi sprejeti teh višjih cen, znanih kot "Österreich-Aufschlag". Naslednji teden se bo vlada sestala na posvetu, kjer bodo obravnavali to problematiko in določili politične prioritete, pri čemer bodo sodelovali tudi zunanji strokovnjaki. Razmišljajo tudi o prepovedi določenih praks, da bi znižali cene.

Romunska vlada pod vodstvom Bolojana je po več tedenski zamudi sprejela drugi sveženj davčnih ukrepov. Da bi se izognili blokadi celotnega svežnja v primeru ugovora ustavnega sodišča, je vlada ukrepe razdelila na šest ločenih projektov.

Oregon bi lahko postal druga ameriška država, ki bi zahtevala od lastnikov električnih vozil, da se vključijo v program plačila cestnine glede na prevožene kilometre. Zakonodajalci se namreč pripravljajo na posebno sejo, na kateri bodo poskušali zapolniti 300 milijonov dolarjev veliko vrzel v proračunu za promet, ki ogroža temeljne storitve, kot sta pluženje snega in popravila cest. Predlog sledi zmanjšanju prihodkov od davka na gorivo.

Avstrijske oblasti na državni, deželni in občinski ravni so se v petek znova poskušale dogovoriti o novem paktu stabilnosti. Po poročanju agencije APA so predhodni pogovori potekali zelo počasi in dogovor v kratkem času ni pričakovan.

Nekdanji Trumpov svetovalec Peter Navarro je ponovil obtožbe, da Indija deluje kot pralnica denarja za Kremelj, s tem ko kupuje rusko nafto z ameriškimi dolarji in financira Putinovo vojno. Poudaril je, da uvedba 50-odstotnih carin s strani Trumpa ni povezana z 'nepošteno trgovino', ampak z namenom prekinitve finančne podpore ruski vojni.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je ponovil, da se bodo pokojnine s 1. decembrom zvišale za 12 odstotkov, kar je več od prvotnih napovedi. Vučić je ponudil dialog in televizijsko debato tistim, ki postavljajo blokade.

Ameriško gospodarstvo je v drugem četrtletju preseglo pričakovanja z letno rastjo 3,3 %, k čemur so pripomogli močna potrošnja in naložbe v umetno inteligenco. V Rusiji je gospodarska rast v prvih sedmih mesecih leta znašala le 1,1 %, kar je manj od pričakovanj. Švedska vlada namerava v jesenskem proračunu nameniti 8,45 milijarde dolarjev za povečanje zaupanja gospodinjstev in gospodarske rasti. Južna Koreja pa bo leta 2026 za pobude na področju umetne inteligence namenila 7,27 milijarde dolarjev, kar je več kot trikratnik proračuna za leto 2025.

Japonska je nenadoma preložila trgovinske pogovore z administracijo Trumpa zaradi carin. Kanadska trgovina Video Games Plus (VGP) pa je sporočila, da bo nadaljevala s prodajo v ZDA kljub spremembam pri oprostitvah plačila carin.

Ameriško gospodarstvo je v drugem četrtletju zabeležilo 3,3-odstotno rast, s čimer si je opomoglo po upadu v prvem četrtletju. Ta rast je bila dosežena kljub negativnim vplivom trgovinske vojne pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Povečanje uvoza, ki je posledica pričakovanja novih carin, je vplivalo na rast v prvem četrtletju.

Beli hišni uradnik Tom Homan je napovedal, da bodo zvezni uradniki poostrili nadzor nad priseljevanjem v t.i. mestih zatočiščih po Združenih državah Amerike, vključno z Los Angelesom, New Yorkom, Portlandom in Seattlom. Ta ukrep je bil sprejet, ker ta mesta ne želijo sodelovati s službo za priseljevanje (ICE).

Mehika in Brazilija sta okrepili gospodarsko sodelovanje, pri čemer je mehiška predsednica Claudia Sheinbaum zavrnila možnost sporazuma o prosti trgovini z Brazilijo in se usmerila v dogovor o dopolnjevanju na področjih trgovine in sodelovanja. Državi sta podpisali memorandum o razumevanju, ki predvideva sodelovanje v sektorjih kmetijstva in biogoriv. Ta prizadevanja potekajo v času pritiska, ki ga na obe največji gospodarstvi Latinske Amerike izvaja trgovinska politika Združenih držav Amerike.

Indijske delnice so padle zaradi ameriških carin, ki so povečale dajatve na 50 odstotkov za številne izdelke, kar je prizadelo izvozne sektorje, kot so tekstil, dragulji, nakit in morski proizvodi. Po drugi strani pa je indijski sektor tekstila prejel spodbudo, saj je vlada podaljšala oprostitev uvoznih dajatev na bombaž do decembra 2025, s čimer želi povečati konkurenčnost na svetovnih trgih.

Nigerijski Nacionalni ekonomski svet (NEC) je potrdil okvir za novi srednjeročni nacionalni razvojni načrt (MTNDP) za obdobje 2026–2030, imenovan "Renewed Hope". Načrt naj bi bil ključna povezava med trenutnimi vladnimi prizadevanji. NEC je tudi pregledal prizadevanja za izkoreninjenje otroške paralize, pri čemer se je število primerov skoraj prepolovilo, in naročil državam, naj okrepijo imunizacijo proti otroški paralizi.

Pred Putinovim obiskom Kitajske, kjer se bo udeležil vrha ŠOS in vojaške parade, je Rusija po poročanju kitajskih medijev presenetila Peking z nenavadnim "darilom". Podrobnosti darila niso znane, vendar naj bi prispevalo k utrditvi odnosov med državama. Obisk naj bi vključeval tudi podpis strateških sporazumov, kar po mnenju nekaterih analitikov v ZDA ogroža obstoječi svetovni red.

Guverner Kolorada, Jared Polis, je napovedal za približno 250 milijonov dolarjev rezov v porabi in preusmeritev sredstev, da bi zapolnil proračunsko vrzel države, ki jo njegova pisarna ocenjuje na 783 milijonov dolarjev. Rezi vključujejo zdravstveno varstvo, visoko šolstvo in financiranje dostopnih stanovanj. Del sredstev bo preusmerjen v subvencije za zdravstveno zavarovanje. Manjši del proračuna za ponovno naselitev volkov bo prav tako preusmerjen.

Srbski mediji poročajo o avtentičnosti posnetkov pogovorov med direktorjem Telekoma Srbija, Vladimirjem Lučićem, in direktorjem United Grupe, Stenom Milerjem, ki razkrivajo vpliv predsednika Aleksandra Vučića na medijski trg v Srbiji. Novinarka Antonela Riha je Vučića označila za avtokrata, ki si prizadeva zadušiti vsako svobodno izražanje in nadzorovati medije, s čimer Srbijo dojema kot svojo zasebno državo. Razkriti posnetki naj bi dokazovali poskuse oslabitve televizije N1 in drugih medijev v lasti United Media.

Provinca Alberta v Kanadi se sooča z večjim proračunskim primanjkljajem, ki zdaj znaša 6,5 milijarde dolarjev. Razlog za to so nižje cene nafte od pričakovanih, kar pomeni, da se bo primanjkljaj povečal za dodatnih 1,3 milijarde dolarjev. Pred tem je Alberta beležila 8,3 milijarde dolarjev presežka zaradi visokih cen nafte, rasti prebivalstva in močnega gospodarstva.

Švicarsko gospodarstvo naj bi v prihodnjem letu raslo počasneje od pričakovanj, predvsem zaradi visokih uvoznih carin, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump. Državni sekretariat za gospodarske zadeve ocenjuje, da bo gospodarska rast letos znašala 1,2 %, naslednje leto pa 0,8 %.

Nekdanji podpredsednik Gane, Mahamudu Bawumia, je napovedal svojo drugo kandidaturo za vodstvo Nove domoljubne stranke (NPP) v Gani, s ciljem, da stranko popelje v volilno zmago leta 2028. Bawumia trdi, da je najbolj pripravljen kandidat za prevzem oblasti od Nacionalnega demokratičnega kongresa (NDC) leta 2029. Poudaril je, da za pridobivanje podpore ne uporablja denarja, temveč se zanaša na ideje. Bawumia je predstavil svojo vizijo za Gano, ki vključuje širitev gospodarstva in ustvarjanje priložnosti za državljane, pri čemer izpostavlja svoje vodstvene sposobnosti, značaj, vrednote in integriteto.

Nekdanji guverner indijske centralne banke (RBI) Urjit Patel je bil imenovan za izvršnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za obdobje treh let. Patel bo zasedel to mesto in s svojo obsežno izkušnjo na področju monetarne politike in globalne ekonomije prevzel veliko odgovornost v globalnem finančnem telesu.

Intel je potrdil prejem 5,7 milijarde dolarjev subvencij v skladu z zakonom CHIPS, kar je del dogovora, sklenjenega z ameriško vlado v času predsednika Trumpa. Finančni direktor Intela, David Zinsner, je izjavil, da bo ta injekcija kapitala znatno izboljšala bilanco stanja podjetja. Dogovor naj bi preprečil Intelu prodajo svojega proizvodnega oddelka. V okviru dogovora ima ZDA možnost nakupa dodatnih 5% delnic po ceni 20 dolarjev na delnico, če bi Intelov delež v enoti padel pod 51%. Republikanski kongresnik Chip Roy je kritiziral dogovor in opozoril na povečano vpletanje države v zasebna podjetja.

Na 82. Beneškem filmskem festivalu, ki bo potekal konec avgusta 2025, se obeta zvezdniška udeležba in premiere težko pričakovanih filmov. Med režiserji, katerih filmi so napovedani, so François Ozon, Olivier Assayas, Guillermo del Toro, Kathryn Bigelow, Cédric Jimenez, Gus Van Sant, Park Chan-Wook, Yorgos Lanthimos, Luca Guadagnino, Jim Jarmusch in Valérie Donzelli. Festival bo ponovno zbral pomembna imena filmske industrije.

Indijski svet za davek na blago in storitve (GST) bo pospešil uvedbo novih davčnih stopenj, s ciljem začetka že 22. septembra, kar naj bi spodbudilo prodajo med prazniki. Hkrati naj bi te reforme, ki vključujejo nižje davčne stopnje na pogosto uporabljene izdelke, ublažile negativni vpliv morebitnih 50-odstotnih ameriških carin. Podjetje BMI ocenjuje, da bi lahko reforme GST izničile negativni vpliv ameriških carin in spodbudile potrošnjo.

Nekdanji nemški prometni minister Volker Wissing, ki je s spremembo vlade zapustil politiko, se je zaposlil v gospodarstvu. Postal je predsednik novega svetovalnega odbora podjetja Christ Capital GmbH. Njegov novi šef je star znanec iz časov stranke FDP. Medtem ko so ga nekateri imeli za zadnjega poštenega člana FDP, so ga drugi videli kot nelojalnega oportunista.

Južnoafriška republika se po koncu apartheida sooča s pogostimi javnimi protesti. Raziskave kažejo, da se je število protestov v 20 letih po letu 1997 skoraj podvojilo, pri čemer povprečno dnevno poteka več kot 11 protestov. Protestniki uporabljajo vse bolj militantne taktike zaradi nezadovoljstva z zagotavljanjem osnovnih storitev, kot so stanovanja, elektrika in odvoz smeti. Odzivna vlada bi lahko preprečila prehod na militantne proteste.

Ameriško gospodarstvo je v drugem četrtletju zraslo za 3,3 %, kar je posledica povečane potrošnje in zmanjšanja uvoza. Indijsko gospodarstvo naj bi v prvem četrtletju zraslo za 6,6 %. Zaskrbljenost povzročajo nove ameriške carine na indijski izvoz, ki bi lahko negativno vplivale na indijsko gospodarstvo.

Vlada Republike Srbske je razrešila Nadzorni odbor javnega podjetja Autoputevi RS, potem ko so se člani odbora uprli imenovanju nekdanjega premierja Radovana Viškovića za direktorja. Po poročanju portala Srpskainfo je vlada ekspresno imenovala nov odbor, ki naj bi kmalu imenoval Viškovića. Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) naj bi zagrozila z umikom iz projektov, če bo za direktorja imenovan posameznik, ki je na ameriški črni listi.

Nigerijski predsednik Bola Ahmed Tinubu je obljubil, da bo pospešil razvoj Nigerije s pomočjo tehnologije in zagotavljanja prehranske varnosti, pri čemer se bo zgledoval po uspešnih modelih držav v vzponu, kot je Brazilija. Tinubu je med srečanjem z Nigerijci, ki živijo v Braziliji, poudaril pomen inovacij in reform za novo obdobje blaginje. Izpostavil je tudi rast nigerijskega kapitalskega trga in zaupanje vlagateljev v gospodarske reforme njegove vlade.

Zaposleni pri reviji Vanity Fair naj bi zagrozili z odhodom, če bi se Melania Trump pojavila na naslovnici. Po poročanju naj bi novi urednik razmišljal o tej možnosti, kar je povzročilo nezadovoljstvo med zaposlenimi. Medtem pa se je Meghan Markle odzvala na svoje prejšnje kritike Donalda Trumpa iz leta 2016, ko se je potegoval za svoj prvi mandat. Izjavo je podala v podcastu The Circuit.

Misija Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki jo vodi Joong Shik Kang, bo med 3. in 12. septembrom obiskala Bukarešto, da bi analizirala nedavne gospodarske razmere v Romuniji. Obisk bo potekal po tem, ko bo vlada Ilieja Bolojana v parlamentu predstavila sveženj fiskalnih ukrepov. Strokovnjaki IMF bodo preverjali ukrepe, sprejete za reševanje proračuna.

Minister za finance Siniša Mali je napovedal, da bo vlada Srbije sprejela uredbo o omejitvi trgovinskih marž na 20 odstotkov za približno 20.000 izdelkov, ne 3.000, kot je bilo prvotno napovedano. Spremembe naj bi bile vidne od 1. septembra.

Velika Britanija, Francija in Nemčija so sprožile postopek za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu, ker Teheran po njihovem mnenju ne izpolnjuje zavez iz jedrskega sporazuma iz leta 2015. Države E3 so Združenim narodom poslale pismo, v katerem so izrazile upanje, da bo ta poteza Iran spodbudila k ponovnim pogajanjem z ZDA. Iranski diplomat je opozoril, da ponovna uvedba sankcij ZN ne bi omogočila sodelovanja z jedrskimi inšpektorji. Postopek 'snapback' sankcij bi lahko resno prizadel iransko gospodarstvo.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je zahteval, da se v restavracijah hitre prehrane Mak.by (nekdanji McDonald's) s 1. oktobrom 2025 vsi obroki pripravljajo izključno iz lokalnih sestavin. Lukašenko je izrazil nezadovoljstvo nad uporabo uvoženega krompirja in zahteval, da se iz menija izloči "ameriška navlaka". Zahteval je, da ne sme biti niti enega kosa uvoženega krompirja ali mesne pleskavice.

Hrvaški minister za gospodarstvo, Ante Šušnjar, je izjavil, da potekajo podrobne analize glede nadaljevanja ali ukinitve vladnih energetskih ukrepov. Minister za finance, Marko Primorac, je dodal, da je cilj postopno zmanjševanje subvencij za energente.

Princ Adewole Adebayo, nekdanji predsedniški kandidat SDP, je kritiziral predsednika Nigerije Bolo Tinubuja in njegovo stranko APC zaradi gospodarskih in varnostnih izzivov, s katerimi se država sooča. Opozoril je, da bi se lahko Tinubu na volitvah leta 2027 soočil z močnim nasprotovanjem. Adebayo je tudi ocenil, da je Tinubujev obisk Brazilije potrata denarja. Segun Sowunmi, zaveznik Atikuja Abubakarja, pa meni, da bi morebitna kandidatura Goodlucka Jonathana na volitvah 2027 pod okriljem PDP predstavljala še večjo težavo za Tinubuja.

Predsednik Senegala, Bassirou Diomaye Faye, se je 27. avgusta 2025 v Parizu srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Srečanje je bilo namenjeno ponovni vzpostavitvi in utrditvi odnosov med državama, s poudarkom na gospodarskem, varnostnem in kulturnem sodelovanju. Razpravljali so tudi o prihajajočem vrhu Afrika-Francija leta 2026 in mladinskih olimpijskih igrah v Dakarju. Obisk je bil označen kot priložnost za redefinicijo odnosov med državama v smeri večje enakopravnosti.

Velika Britanija, Francija in Nemčija so uradno sprožile postopek za ponovno uvedbo sankcij ZN proti Iranu, ker Iran ni izpolnjeval obveznosti iz jedrskega sporazuma iz leta 2015. Iranski vir je opozoril, da bo aktivacija mehanizma "snapback" uničila diplomacijo in prizadevanja za neširjenje jedrskega orožja. Iran je zagrozil s strogim odgovorom, če bodo sankcije ponovno uvedene, in opozoril, da nadaljnje sodelovanje z jedrskimi inšpektorji ne bo imelo smisla.

Indijska vlada je podaljšala shemo premierjevega sklada za samozaposlitev uličnih prodajalcev (PM SVANidhi) do 31. marca 2030, s skupnim proračunom 7.332 crore rupij. Hkrati Svet GST razpravlja o možnosti predčasne ukinitve nadomestila za GST, ki je bilo prvotno predvideno do 31. marca 2026, zaradi bližnjega poplačila posojil, najetih med pandemijo COVID-19 za kompenzacijo držav.

Indijska vlada si prizadeva pospešiti uvedbo izvozne promocijske misije in razmišlja o podpornih ukrepih za izvoznike. Ti ukrepi vključujejo uvedbo izvozne promocijske misije v vrednosti 25.000 crore rupij v šestih letih in moratorij na izvozna posojila. Izvozniki so zaprosili za pomoč pri likvidnosti, vse zadeve pa so v obravnavi vlade. Razpršitev izvoza, novi sporazumi o prosti trgovini in rastoči domači trg naj bi indijskim izvoznikom pomagali ublažiti vpliv ameriških carin.

Francoski finančni minister Eric Lombard je izjavil, da ne vidi nevarnosti finančne krize v Franciji, kljub prihajajočemu glasovanju o zaupnici vladi. Lombard je poskušal pomiriti investitorje in poudaril, da Francija nima težav s financiranjem svojega gospodarstva. Minister je tudi dejal, da bo država dosegla cilj glede primanjkljaja v višini 5,4 % BDP.

Spor z Venezuelo glede regije Esequibo zaznamuje volilno kampanjo v Gvajani. Vladajoča stranka izpodbija povezave podjetnika Azruddina Mohameda, ki je pod sankcijami, s Caracasom. Gospodarski razcvet v državi ne odpravlja nezadovoljstva med prebivalstvom.

Romunski minister za energijo, Bogdan Ivan, je javnost pomiril z izjavo, da se cene plina ne bodo zvišale. Poleg tega ministrstvo aktivno dela na znižanju cen električne energije za končne potrošnike. Ivan pojasnjuje, da strošek same energije predstavlja le polovico računa za elektriko, medtem ko preostanek zajemajo različne dajatve, kot so stroški prenosa, distribucije, dobave, DDV in trošarine. Minister poudarja, da si prizadevajo regulirati trg in povečati proizvodne zmogljivosti, da bi znižali cene električne energije.

Romunski proračunski primanjkljaj se je po prvih sedmih mesecih leta 2025 povečal na 4,04 % BDP, kar znaša 76,44 milijarde lejev. To je povečanje v primerjavi s 3,68 % ob koncu junija.

Izvršni direktor podjetja Target se bo umaknil s položaja sredi težav, s katerimi se podjetje sooča. Medtem Scott Bessent nakazuje na morebitno osredotočenost na ladjedelništvo. Podjetje Kalshi, ki deluje na področju napovednih trgov, bo razširilo svojo prisotnost na verigi blokov in imenovalo novega vodjo za kriptovalute. PBS kritizira Target zaradi umika pobud DEI. Poročilo pa krivi politike Donalda Trumpa za dvig cen živil.

Nova študija je pokazala, da ameriški milijarderji plačujejo nižjo davčno stopnjo kot povprečni ameriški davkoplačevalci. Študija, ki so jo objavili ekonomisti, osvetljuje, kako bogati ohranjajo in povečujejo svoje bogastvo.

Predsednica tunizijske vlade, Sarra Zaafrani Zenzri, je 27. avgusta 2025 v palači Kasbah sprejela guvernerja Centralne banke Tunizije (BCT), Fathija Zouhaira Nouria, ki ji je predal letno poročilo institucije za leto 2024. Med srečanjem je Zenzri poudarila potrebo po neodvisnosti od zunanjih pritiskov in ponovno potrdila sodelovanje za gospodarsko rast.

Trg dela se po svetu sooča z različnimi izzivi. V Kanadi je trg dela v tehnološkem sektorju upadel za 19 % glede na raven iz leta 2020, kar je analitike presenetilo. V Veliki Britaniji se pričakuje, da bo stopnja brezposelnosti do avgusta 2025 dosegla pet odstotkov. Poleg tega se je število prejemnikov nadomestila za brezposelnost v Združenem kraljestvu povečalo na rekordnih 6,5 milijona. V Nemčiji avtomobilski sektor zmanjšuje število delovnih mest zaradi gospodarskih težav. V ZDA pa rast delovne sile skorajda ne obstaja brez priseljevanja, kar pomeni, da je gospodarska rast odvisna od povečanja produktivnosti. V Bangladešu je bilo lansko leto zaprtih več kot 500 tovarn, kar je povzročilo izgubo številnih delovnih mest.

Tunizijsko ministrstvo za izobraževanje vlaga več kot 400 milijonov dinarjev v okrepitev šolske infrastrukture. Zgradili bodo 17 novih šol, za katere so namenili 49 milijonov dinarjev, ter izvajali projekte razširitve šol za dodatnih 100 milijonov dinarjev. Prav tako uvajajo mobilne laboratorije. Cilj teh naložb je povečati sprejemne kapacitete in zmanjšati pritisk na obstoječe šolske ustanove.

Po Veliki Britaniji so potekali protesti in pravne bitke glede nastanitve prosilcev za azil v hotelih. V Warringtonu je potekal miren protest, medtem ko je v nekaterih mestih prišlo do spopadov in aretacij. Britanska vlada se je pritožila na sodno odločbo, ki zahteva začasno izselitev prosilcev za azil iz hotela, saj naj bi to sprožilo nadaljnje proteste. Svetniki v Swindonu so pozvali ljudi, naj ne protestirajo pred hoteli, kjer so nastanjene družine in otroci, medtem ko je svet v St. Helensu izdal izjavo po protestu pred hotelom za prosilce za azil. Stranka Reform UK je bila tarča protestov zaradi nove politike glede prosilcev za azil. Prav tako se nadaljuje pravna bitka glede hotela za migrante v Eppingu.

ZDA so uradno uvedle 50-odstotne carine na indijsko blago, kar bo močno prizadelo izvoz tekstila. Indijski minister za trgovino Piyush Goyal je zavrnil strahove pred deglobalizacijo in poudaril, da države le prestrukturirajo trgovinske vezi. Indija ima rekordno visoke devizne rezerve, ki nudijo zaščito v času trgovinskih napetosti z ZDA. Prišlo je že do odpovedi naročil.