Predstavniki Irana, Rusije in Kitajske so na izredni seji Varnostnega sveta Združenih narodov ostro kritizirali Združene države Amerike zaradi njihove vloge pri nedavnih nemirih v Iranu. Iranski namestnik stalnega predstavnika pri ZN Gholamhossein Darzi je poudaril, da so protesti, ki so jih sprožile hude gospodarske težave, visoka inflacija in padec vrednosti valute, tuji podtaknjeni nemiri, namenjeni destabilizaciji države. Teheran je Washington obtožil neupravičenega vmešavanja v notranje zadeve in zavrnil ameriške grožnje z uporabo sile.
Kronologija dogodkov
-
22. jul. 2025 :
Iranska diplomatska ofenziva za preprečitev sankcij.
Iran se je obrnil na Kitajsko in Rusijo s prošnjo za podporo pri preprečevanju ponovne uvedbe sankcij Združenih narodov pred ključnimi jedrskimi pogajanji z evropskimi državami E3. Teheran je v pogovorih poudaril, da kljub vojaškim pritiskom ZDA in Izraela ne bo odstopil od pravice do bogatenja urana, kar predstavlja osnovo za sedanjo zaostritev v Varnostnem svetu.
Ruska in kitajska delegacija sta podprli stališče Irana ter izpostavili, da razprava o notranjepolitičnih vprašanjih suverene države ne sodi na agendo Varnostnega sveta, razen če ti dogodki neposredno ogrožajo mednarodni mir in varnost. Moskva in Peking sta ameriško pobudo za sklic seje označila za poskus zlorabe mednarodnih institucij za doseganje geopolitičnih ciljev. Po njunem mnenju gre za stopnjevanje pritiska na Iran v času, ko so odnosi med državami že tako zaostreni zaradi jedrskega vprašanja.
Seja je razkrila globoke razkole v mednarodni skupnosti glede obravnave iranske krize. Medtem ko so ZDA vztrajale, da so kršitve človekovih pravic in zatiranje protestnikov vprašanja mednarodnega pomena, so nasprotnice opozorile, da sankcije in zunanji pritiski le še poslabšujejo humanitarno situacijo in gospodarsko stabilnost v regiji. Dogajanje v New Yorku potrjuje tesno zavezništvo med Teheranom, Moskvo in Pekingom v okviru globalnih diplomatskih trenj.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
