Nekdanji namestnik guvernerja Džakarte, Rano Karno, je opozoril na naraščajoče prometne zastoje v glavnem mestu Indonezije. Razlog za to je neusklajenost med številom vozil in razpoložljivostjo cest. Karno je predlagal gradnjo dodatnih cest, po vzoru Bangkoka, da bi rešili problem zastojev. Po njegovih besedah zastojev povzročijo za okoli 100 bilijonov indonezijskih rupij gospodarske škode letno, kar predstavlja približno štiri odstotke BDP regije Džabodetabek.

Obisk Roberta F. Kennedyja mlajšega Centrom za nadzor bolezni (CDC) je sprožil ogorčenje zaposlenih, ki trdijo, da so njegova stališča o cepivih in napadi na znanstvenike povečali sovražnost in nevarnost za javno zdravje. Kennedyjevo delovanje v zdravstveni administraciji je sprožilo nasprotovanje pediatrov. Po Kennedyjevem vplivu naj bi CDC ponovno ocenil cepiva proti COVID-19.

Romunska koalicija je dosegla dogovor o drugem svežnju fiskalnih ukrepov, ki naj bi bil sprejet do konca tedna. Med ukrepi je tudi zmanjšanje števila delovnih mest v javni upravi, predvideno je ukinjanje približno 40.000 delovnih mest, kar predstavlja 20-25% zmanjšanje. Ministrstvo za razvoj je potrdilo dogovor in pojasnilo, da bodo ukinjena tudi delovna mesta svetovalcev županov, podžupanov, ministrov in državnih sekretarjev.

Tajvanska vlada je imenovala Kung Ming-hsina, nekdanjega člana uprave podjetja TSMC, za novega ministra za gospodarstvo. Njegovo imenovanje sledi odstopu predhodnika zaradi zdravstvenih razlogov. Ena ključnih nalog ministrstva je nadzor nad pomembnim sektorjem polprevodnikov na Tajvanu.

Nemška podjetja so izrazila zaskrbljenost in kritiko glede nedavne carinske poravnave med EU in ZDA, čeprav je bil s tem preprečen še večji carinski konflikt. Po raziskavi Nemške industrijske in trgovinske zbornice (DIHK) 55 odstotkov podjetij meni, da sporazum preveč obremenjuje evropsko gospodarstvo. Kljub izogibu obsežnejšemu konfliktu, dogovor še vedno povzroča nezadovoljstvo v nemškem gospodarstvu.

Po podatkih Združenih narodov (ZN) je najmanj 25 držav prekinilo dostavo paketov v Združene države Amerike (ZDA) zaradi zaskrbljenosti glede vpliva prihajajočih carin, ki jih uvaja ameriški predsednik Donald Trump. Odločitev je sledila napovedi Trumpove administracije o odpravi davčne oprostitve za majhne pakete, ki vstopajo v državo. Med državami, ki so začasno ustavile pošiljanje v ZDA, je tudi Jamajka. Univerzalna poštna zveza (UPU) je izrazila zaskrbljenost glede motenj v mednarodnem poštnem prometu.

Po besedah visoke predstavnice EU za zunanjo politiko in varnostno politiko, so sankcije Evropske unije ruski ekonomiji povzročile težave, Moskva pa zaradi tega izgublja sredstva za financiranje svojega vojaško-industrijskega kompleksa. Kallasova je to izjavila v intervjuju za nemški časnik Die Welt.

Nezadovoljstvo v Črni gori narašča. Policijski sindikat grozi z blokado petih največjih mejnih prehodov, če ne bo odgovora na njihove zahteve, ki jih je podpisalo skoraj 1.300 policistov. Medtem je raziskava javnega mnenja pokazala, da skoraj polovica državljanov meni, da država ne gre v pravo smer. Kot največje težave izpostavljajo gospodarske razmere, rast cen in visoke življenjske stroške, pa tudi korupcijo, kriminal in politično stabilnost. Kljub temu raziskava kaže, da največ zaupanja uživa premier Milojko Spajić, sledita pa mu Jakov Milatović in Milo Đukanović.

ZDA so uvedle 50-odstotne carine na številne indijske izdelke, s čimer so podvojile obstoječe dajatve. Ta ukrep je odziv na indijski nakup ruske nafte. Donald Trump je pred tem napovedal dodatne 25-odstotne carine, ki so stopile v veljavo. Analitiki menijo, da te carine morda ne bodo dosegle želenega učinka in bi lahko Indijo še bolj spodbudile k nakupu ruske nafte. Trump je ob tem na družbenih omrežjih objavil fotografijo z naftnim sodom, s čimer je poudaril sporočilo 'Amerika na prvem mestu'.

Funt/dolar se je ustalil pri vrednosti 1,35, potem ko je Powell nakazal na znižanje obrestne mere s strani Federal Reserve. Zlato se je utrdilo blizu dvotedenskih najvišjih vrednosti pri 3.378 dolarjev, kar je posledica Powellovih izjav. Pričakuje se nestabilno obdobje za dolar.

Pred drugim krogom predsedniških volitev v Boliviji se je predsednik Luis Arce srečal z opozicijskim kandidatom Rodrigom Pazom, da bi mu posredoval informacije o gospodarskem stanju države. Paz je pozval tudi Tuta Quirogo, naj odstopi od kandidature, da bi ustvarili vlado širokega konsenza.

Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) poroča, da je ameriški predsednik Donald Trump v zadnjih tednih štirikrat poskušal telefonsko kontaktirati indijskega premierja Narendra Modija, vendar mu to ni uspelo, saj je Modi klice zavrnil. Razlogi za tovrstno ravnanje niso znani.

V Združenih državah Amerike se študenti pri izbiri fakultete pod administracijo Donalda Trumpa soočajo z dodatnimi dejavniki, kot so vpliv zvezne vlade na financiranje raziskav, vpis tujih študentov in ideološka usmerjenost fakultet. Hkrati pa potrošniki občutijo dvig cen osnovnih živil, za kar trgovske verige krivijo Trumpove carine, ki naj bi povišale stroške življenja.

Poljski proračunski primanjkljaj naj bi leta 2026 dosegel rekordno raven, ocenjujejo ekonomisti. Po poročanju "Rzeczpospolite" bi lahko presegel 300 milijard zlotov. Zaradi tega naj bi poljsko ministrstvo za finance razmišljalo o povišanju davkov.

Nigerijski predsednik Bola Ahmed Tinubu je med srečanjem z brazilskimi investitorji zatrdil, da gospodarske reforme v Nigeriji prinašajo otipljive rezultate in da od njegovega prihoda na oblast ni več korupcije. Vendar pa je aktivist za človekove pravice, Omoyele Sowore, kritiziral Tinubujevo izjavo o stanju nigerijske ekonomije, ki jo je podal med obiskom v Braziliji. Tinubu je poslovnežem zagotovil popolno transparentnost pri vlaganju kapitala v nigerijska gospodarska podjetja.

Predsednik Lula je obsodil preklic vizuma ministra za pravosodje Ricarda Lewandowskega s strani ZDA, ki ga je označil za 'neodgovorno potezo'. Poudaril je, da je vlada Donalda Trumpa že prej uvedla kazenske dajatve, omejitve vizumov in finančne sankcije proti brazilskim uradnikom zaradi sojenja Bolsonaru. Med srečanjem z ministri so ti nosili kape z napisom "Brazilija je Brazilcev", kar odraža napetosti z ZDA.

Bolivijski predsedniški kandidat Jorge Quiroga Ramírez je napovedal, da bo prekinil več milijard dolarjev vredne pogodbe o litiju, ki jih je odhajajoči predsednik Luis Arce podpisal z Rusijo in Kitajsko. Quiroga je dejal, da teh pogodb ne priznava in da ne bodo odobrene. Bolivija se pripravlja na volitve, na katerih bi lahko dobila prvega ne-levega predsednika v zadnjih 20 letih.

Na Novi Zelandiji bo vlada pospešila postopke odobritve za nove supermarkete, da bi povečala konkurenco na trgu. Spremembe zakonodaje bodo ustvarile "hitri pas" za nove ponudnike, s čimer naj bi spodbudili vstop novih igralcev na trg.

Predsednik Salvadorja, Nayib Bukele, je slovesno odprl prenovljeno tržnico San Miguelito v San Salvador Centru, ki je bila zgrajena na novo po požaru leta 2021. Ob tem je lansiral tudi nacionalno upravo za trge, novo institucijo, namenjeno urejanju, modernizaciji in razvoju tržnic po vsej državi. V projekt je bilo vloženih 34 milijonov dolarjev.

ZDA želijo postati pomemben dobavitelj surove nafte in plina Indiji, pri čemer ameriška ambasada v Indiji poudarja, da lahko ameriška podjetja prodajajo izdelke in sodelujejo z indijskimi partnerji pri energetski varnosti in posodobitvi omrežja. ZDA in Indija poglabljata energetske vezi s poudarkom na kritičnih mineralih, jedrskih reaktorjih, nafti, plinu in pametnih energetskih rešitvah za krepitev dolgoročne energetske varnosti. Uradnik ameriške ambasade je potrdil zavezanost Amerike k partnerstvu z Indijo pri energetski varnosti in gospodarski rasti, saj ZDA želijo podpirati indijske cilje na področju energije.

Francoski premier François Bayrou se pripravlja na napovedovanje varčevalnih ukrepov, ki naj bi zmanjšali javno porabo za več kot 40 milijard evrov. Zaradi tega se sooča z močnim nasprotovanjem tako s strani levice kot desnice, pa tudi zdravstvenih delavcev, ki napovedujejo proteste. Bayrou bo skušal pridobiti podporo za svoj proračun s tiskovno konferenco, vendar se vlada sooča s krizo in možnim glasovanjem o zaupnici.

Francoski premier François Bayrou se sooča z močnim nasprotovanjem svojim načrtovanim varčevalnim ukrepom, ki predvidevajo zmanjšanje javne porabe za več kot 40 milijard evrov. Bayrou je napovedal novinarsko konferenco, kjer bo poskušal pridobiti podporo za svoj proračun, vendar se sooča z nasprotovanjem tako levice kot desnice. Sindikati, vključno z zdravstvenimi delavci, so že napovedali proteste proti zmanjšanju socialne porabe in povečanju stroškov zdravil. Bayrou bo 8. septembra zahteval glasovanje o zaupnici v parlamentu, saj se zdi, da je vlada v krizi.

Predsednik Nigerije, Bola Ahmed Tinubu, je odredil začasno prepoved izvoza neobdelanih oreščkov shea. Minister za kmetijstvo in varnost preskrbe s hrano, Abubakar Kyari, je sporočil, da je cilj prepovedi spodbuditi nigerijsko vrednostno verigo shea in ustvariti približno 300 milijonov dolarjev prihodkov letno.

Nove ameriške tarife, ki jih je uvedel Donald Trump, so povzročile različne odzive in potencialne gospodarske posledice. Indija se sooča s 50-odstotnim povečanjem carin, kar vpliva na njene ključne industrije. Strokovnjaki opozarjajo, da bi se lahko te kaznovalne tarife obrnile proti ZDA, zlasti glede uvoza ruske nafte. Medtem se ameriški proizvajalci tovornjakov soočajo z višjimi stroški, podjetje Whirlpool pa vidi priložnost za povečanje konkurenčnosti. Temu, spletni trgovec, izkorišča Trumpove tarife za logistične prednosti. Narendra Modi naj bi večkrat zavrnil telefonske klice Donalda Trumpa glede tarifne vojne.

Suzuki Motor Corporation načrtuje v naslednjih petih do šestih letih v Indijo vložiti 70.000 rupij. Napoved je sovpadala z lansiranjem električnega vozila eVitara za izvoz in začetkom proizvodnje litij-ionskih baterijskih celic v Suzukijevi tovarni v Gujaratu. Predsednik Suzuki Motor Corporation, Tošihiro Suzuki, je to objavil ob lansiranju prvega električnega SUV-ja Maruti Suzuki, 'e-Vitara', v tovarni Hansalpur v Gujaratu. Premier Narendra Modi je ob otvoritvi označil prvo serijo električnih SUV-jev.

Francoska vlada se sooča z negotovo prihodnostjo, saj je premier François Bayrou napovedal glasovanje o zaupnici, ki bo potekalo 8. septembra. Opozicijske stranke so že napovedale, da bodo glasovale proti vladi, kar povečuje možnost njenega padca in potencialnih predčasnih volitev. Bayrou si z glasovanjem o zaupnici prizadeva zagotoviti podporo za svoj varčevalni proračun, vendar je opozicija zavrnila to možnost.

V Franciji se je zaostrila politična kriza, ki jo spremljajo gospodarske težave. Vodja stranke Republikanci, Jean-François Copé, je pozval predsednika Emmanuela Macrona k odstopu in napovedi odhoda v največ šestih mesecih, takoj po volitvah. Stranka La France Insoumise načrtuje postopek odstavitve Macrona. Macron naj bi razmišljal o razpustitvi Nacionalne skupščine in razpisu novih volitev. Kriza ogroža položaj Francije v evroobmočju in na mednarodnem prizorišču, grožnje pa prihajajo tako s strani skrajne desnice Marine Le Pen kot skrajne levice.

Indijski borzni trg je doživel močan padec zaradi pritiskov prodaje pred uvedbo dodatnih ameriških carin. Indeks Sensex je padel za 849 točk, saj so vlagatelji previdni glede trgovinskih napetosti med ZDA in Indijo. Šibek začetek trgovanja je bil opazen v bančništvu, PSU in IT sektorjih. Poleg tega depreciacija indijske valute dodatno obremenjuje trg in lahko vpliva na priliv tujih institucionalnih vlagateljev.

Evropska komisija je zavrnila kritike ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede digitalnih pravil, ki naj bi ciljala na ameriška tehnološka podjetja. EU poudarja, da ima suvereno pravico do regulacije ekonomskih aktivnosti na svojem ozemlju, vključno s tehnološkim sektorjem. Trump je zagrozil s povračilnimi ukrepi, kot so carine in omejitve izvoza, proti državam, ki imajo digitalne zakone, usmerjene proti ameriškim podjetjem. EU pa vztraja pri svoji pravici do oblikovanja lastnih digitalnih pravil.

V Združenih državah Amerike se zmanjšuje stopnja cepljenosti otrok, medtem ko se število izjem povečuje, kar povzroča zaskrbljenost zaradi morebitnega porasta primerov ošpic. Hkrati se Robert F. Kennedy mlajši aktivno bori proti cepljenju, kar izziva javno zdravstveno soglasje in povzroča nasprotovanje s strani zdravstvenih organizacij. Nekatere medicinske in negovalne šole še vedno zahtevajo cepljenje proti COVID-19, medtem ko se pojavljajo razprave o varnosti in učinkovitosti mRNA cepiv proti COVID-19.

Francoski premier François Bayrou je napovedal novinarsko konferenco, na kateri bo poskušal okrepiti podporo vladnemu proračunu, ki predvideva več kot 40 milijard evrov rezov v javni porabi. Napoved konferenco prihaja v času možnih protestov in splošne krize francoske vlade. Bayrou bo parlament prosil za podporo pri izvedbi obsežnih proračunskih rezov, ki pa so naleteli na kritike tako iz leve kot iz desne strani političnega spektra. Medtem zdravstveni delavci napovedujejo proteste zaradi načrtovanih rezov v socialno porabo in višjih stroškov zdravil.

Radu Mihaiu, predsednik odbora za IT v romunskem parlamentu, je javno objavil visoke plače v romunskih agencijah ANRE, ASF in ANCOM, ki nadzirajo področja energetike, financ in komunikacij. Mihaiu je prejel pismo sindikatov omenjenih agencij, v katerem opozarjajo na negativne posledice varčevalnih ukrepov. Opozoril je, da je "prašičje" vztrajati pri luksuznih ugodnostih, medtem ko se država trudi ohraniti proračunsko ravnovesje. Salari v omenjenih agencijah dosegajo tudi 60.000 lei mesečno.

Zaradi pomanjkanja zdravil in medicinskih pripomočkov je bila v Bocvani razglašena izredna zdravstvena situacija. Pomanjkanje prizadene zdravljenje bolezni, kot so hipertenzija in rak. Sindikat zdravnikov ocenjuje, da je 83 % prebivalstva odvisnega od javnega zdravstvenega sistema, ki pa ga ovirajo proračunski primanjkljaji.

Mandatar za sestavo nove vlade Republike Srbske, Savo Minić, je po posvetovanjih z delegacijo SNSD napovedal, da bi lahko bila nova vlada izvoljena že naslednjo sredo. Minić, ki ga je predlagal Milorad Dodik, kljub temu da mu je CIK BiH odvzel mandat, pričakuje, da bo seja Narodne skupščine RS o izbiri nove vlade potekala najkasneje do takrat. Kot prioriteto svojega dela je izpostavil zaščito interesov Republike Srbske in njenih pristojnosti.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je napovedal, da bo hitra železniška proga med Novim Sadom in Subotico odprta za promet v naslednjih 20 do 30 dneh. Otvoritev te proge predstavlja pomemben korak za izboljšanje prometne infrastrukture v državi.

Norveški premoženjski sklad je izključil šest podjetij, vključno z ameriškim podjetjem Caterpillar in petimi izraelskimi bankami, zaradi "nesprejemljivega tveganja" prispevanja k hudim kršitvam pravic posameznikov v Gazi in na Zahodnem bregu. Sklad s 2 bilijona dolarjev premoženja je največji na svetu.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je po telefonu pogovarjal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom o političnih razmerah v regiji, zlasti o krizi v Bosni in Hercegovini, ki naj bi jo povzročili zunanji dejavniki s stalnimi napadi na Republiko Srbsko. Vučić je Lavrova obvestil tudi o situaciji na Kosovu in Metohiji. Ruski ambasador v Beogradu je opozoril, da bo jesen za Srbijo nevarna in da je podpora Rusije ključna za premagovanje politične krize.

Donald Trump je zagrozil z uvedbo carin in omejitev kot odgovor na digitalne davke, ki jih nekatere države uvajajo velikim ameriškim tehnološkim podjetjem, kot so Amazon, Google in Meta. Evropska komisija je odgovorila, da ima EU pravico regulirati tehnološka podjetja. Trump je dejal, da bo ukrepal proti državam, ki napadajo ameriška tehnološka podjetja, in opozoril, da bodo ZDA uvedle dodatne dajatve na izvoz držav, ki ne bodo opustile davka na digitalne storitve.

Poleg Avstralske in Japonske pošte so začasno ustavile pošiljanje paketov v ZDA tudi Bolgarska pošta, Indija, Združeno kraljestvo in Danska. Belgijska poštna služba Bpost je prav tako prenehala sprejemati pakete za ZDA zaradi nejasnosti glede pobiranja novih carin, ki jih je uvedel Donald Trump. Razlog za ustavitve so spremembe v carinskih predpisih, ki jih je uvedla Trumpova administracija, in odprava izjeme 'de minimis', ki je omogočala uvoz blaga do vrednosti 800 dolarjev brez carine.

Francoski premier François Bayrou bo v ponedeljek imel tiskovno konferenco, da bi okrepil podporo vladnemu proračunu, ki predvideva več kot 40 milijard evrov rezov javne porabe. Njegovi načrti so naleteli na kritike tako z leve kot z desne. Vlada se sooča s potencialno krizo, saj so napovedani stavke in protesti, zdravstveni delavci pa so obljubili proteste zaradi rezov v socialno porabo in višjih stroškov za zdravila.

Španski Svet ministrov je imenoval Javierja Muñoza Moldesa za generalnega direktorja za ekonomsko politiko na Ministrstvu za gospodarstvo, trgovino in podjetništvo. Muñoz bo nasledil Víctorja Ausína, ki je to funkcijo opravljal od februarja 2024. Muñoz, rojen leta 1988 v Marínu (Pontevedra), je svojo kariero posvetil konkurenci, ekonomski regulaciji in evropskim politikam.

Ministrstvo za komunikacije in promet Bosne in Hercegovine je pozvalo Svet ministrov BiH, da na prihajajoči seji nemudoma sprejme odločitev o ustanovitvi Odbora za olajševanje mednarodnega in medentitetnega cestnega prometa. Minister Forto poudarja potrebo po sistemski koordinaciji in podpori prevoznikom v BiH.

Romunski minister za energijo, Bogdan Ivan, je po poročanju o zamudah pri izdaji računov za elektriko, poslal oster poziv Agenciji za regulacijo energetike (ANRE) za preiskavo vseh dobaviteljev energije. Ivan je izrazil zaskrbljenost zaradi morebitnih kršitev in poudaril, da bo zadevo predložil Svetu za obrambo države (CSAT), če bo potrebno. Prav tako je priznal, da se davek na dodano vrednost (DDV) od računov steka v državni proračun. Minister je poudaril, da ne more sprožiti kazenskih postopkov brez ustrezne dokumentacije, in opozoril, da bodo kršitelji sankcionirani.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v predsedniški palači sprejel predsednika upravnega odbora OYAK, Zekaija Aksakallıja, in generalnega direktorja Murata Yalçıntaşa. Srečanje je potekalo v Ankari.

Predsednik Srbija centra (SRCE) Zdravko Ponoš je kritiziral delo Milovana Drecuna, predsednika odbora za obrambo in notranje zadeve srbske skupščine, rekoč, da odbor vodi nestrokovno in neprimerno. Ponoš je ob tem pozval k razpravi v skupščini o nasilju, ki se je dogajalo na protestih. Opozoril je, da si stanje v državi zasluži resno obravnavo.

Globalni delniški trgi so v torek zabeležili padec, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump podvojil carine na indijski izvoz, zagrozil z novimi omejitvami izvoza tehnologije in nenadoma odpustil uradnika Federal Reserve. Azijski in evropski trgi so se odzvali negativno, pri čemer so indeksi, kot so Hang Seng, Nikkei in FTSE 100, upadli. Filipinski borzni indeks (PSEi) je padel na štirimesečno najnižjo vrednost.

Nekdanji predsednik Donald Trump naj bi načrtoval umik cepiva proti COVID-19 z trga, kar je v nasprotju z njegovimi prejšnjimi izjavami o razvoju cepiva. Medtem se Lisa Cook, imenovana v odbor guvernerjev Zveznih rezerv s strani Bidnove administracije, upira odstranitvi s položaja, ki jo je odredil Trump, kar vodi v morebitne pravne izzive. V Chicagu so potekali protesti proti milijarderju, ki je sodeloval s Trumpovo administracijo. Kevin Hassett iz Bele hiše pa je izrazil idejo o ustanovitvi državnega premoženjskega sklada in morebitnem prevzemanju deležev v podjetjih.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je pogovarjal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom o političnih razmerah v regiji, s poudarkom na krizi v Bosni in Hercegovini, ki naj bi bila po Vučićevih besedah "izzvana od zunaj" s stalnimi napadi na Republiko Srbsko. Vučić je Lavrova obvestil tudi o situaciji na Kosovu. Poleg tega se je Vučić v Beogradu sestal s posebnim predstavnikom EU za dialog med Beogradom in Prištino, Petrom Sorensenom, s katerim je razpravljal o možnostih za nadaljevanje dialoga s Prištino in o zaščiti pravic Srbov.

Trumpova administracija je bila kritizirana zaradi domnevnega fašističnega obnašanja, vključno z nameščanjem transparentov s Trumpovim imenom na vladne zgradbe. EU je zabeležila velik padec trgovinskega presežka, deloma zaradi pričakovanja Trumpovih carin. Poleg tega so ZDA uvedle 50-odstotne carine na indijsko blago, kar je povzročilo višje cene za ameriške potrošnike in proizvajalce. Ukinjena je bila tudi oprostitev plačila carin za majhna naročila, s ciljem zmanjšanja odvisnosti ZDA od tuje proizvodnje.

Premier Modi je v Hansalpurju v Gujaratu predstavil prvo indijsko baterijsko električno vozilo (BEV) e-Vitara, ki ga bo Suzuki izvažal v več kot 100 držav. Ob tem je poudaril, da bo zagon spodbudil indijski sektor električnih vozil in ustvaril nova delovna mesta. Napovedal je tudi Suzukijevo naložbo v višini 70.000 crore rupij v Indiji v naslednjih 5-6 letih in začetek lokalne proizvodnje hibridnih baterijskih elektrod v obratu TDS Lithium-Ion Battery v Gujaratu.