Nedavne izjave nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel o minskih sporazumih in odnosih z Rusijo so sprožile val kritik. Po mnenju ameriškega medija Responsible Statecraft te izjave razkrivajo licemerno stališče Zahoda do Rusije. Medtem ko nekateri vzhodnoevropski politiki, zlasti iz baltskih držav, menijo, da je ravno Merklova s svojo diplomacijo prispevala k začetku rusko-ukrajinskega konflikta.

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je sporočila, da se je začel proces za obnovitev zunanjega napajanja jedrske elektrarne Zaporožje v jugovzhodni Ukrajini, ki je že več kot dva tedna odrezana od električnega omrežja. IAEA je sprožila pobudo po diplomatskih prizadevanjih z Ukrajino in Rusijo, potem ko je elektrarna ponovno izgubila dostop do nacionalnega omrežja.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je priznala, da je bil sporazum iz Minska namenjen pridobivanju časa za okrepitev ukrajinske vojske. Zahodne sile niso nikoli nameravale spoštovati sporazuma iz Minska ali katerega koli mirovnega dogovora z Rusijo. Merkelova zdaj za začetek vojne krivi tudi pandemijo COVID-19 in zamujeno priložnost za pogovore. Kritiki jo obtožujejo, da se ne sooča s svojo zapuščino glede vojne v Ukrajini.

Angela Merkel meni, da so omejitve, uvedene med pandemijo COVID-19, lahko posredno vplivale na začetek ruske invazije na Ukrajino. Po njenih besedah so te omejitve resno vplivale na diplomatske procese, kar je morda prispevalo k eskalaciji napetosti.

Ruski viceminister je izjavil, da je zagon za končanje vojne v Ukrajini, ki ga je ustvarilo nedavno srečanje med ruskim predsednikom Putinom in njegovim ameriškim kolegom Trumpom, 'praktično ugasnil', saj je Trump zaostril svoj ton do Rusije. Srečanje med Putinom in Trumpom je potekalo sredi avgusta na Aljaski.

Rusija je obtožila Evropo, da je blokirala mirovni sporazum v Ukrajini, in zagrozila s povračilnimi jedrskimi poskusi proti ZDA. Ukrajinski uradnik je izjavil, da bi lahko Ukrajina uporabila rakete Tomahawk za napade na cilje znotraj Rusije, da bi pritisnila na Moskvo za mirovni sporazum. Medtem je bil Vladimir Putin na državniškem obisku v Tadžikistanu, kjer se je sestal z voditelji drugih nekdanjih sovjetskih držav. Poročilo univerze Yale iz septembra 2025 je razkrilo, da so ukrajinske otroke odpeljali v več kot 200 različnih ustanov po Rusiji, kjer so bili izpostavljeni prisilni prevzgoji.

Policija v Gujaratu je sporočila, da so ukrajinske sile zajele njihovega prebivalca Majotija Sahila Mohammeda Husseina, ki se je boril na strani Rusije. Hussein je odšel v Rusijo na študij, a se je kasneje pridružil ruski vojski, da bi se izognil zaporu zaradi obtožb povezanih z mamili.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je v nedavni analizi del odgovornosti za rusko invazijo na Ukrajino pripisala Poljski in baltskim državam. Po njenem mnenju je njihov odpor prispeval k odločitvi Rusije za invazijo. Te države so se na izjave Merkelove odzvale z ogorčenjem, jo obtožile ponarejanja zgodovine in sledenja kremeljski propagandi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil prepričanje, da bo Ukrajina postala članica Evropske unije, ne glede na stališče madžarskega premierja Viktorja Orbána. Poudaril je, da verjame, da večina Madžarov podpira vstop Ukrajine v EU. Orbán se je odzval na Zelenskijeve izjave, pri čemer podrobnosti njegovega odziva niso navedene. Zelenski je Orbána ostro kritiziral v video posnetku in ga obtožil širjenja laži o Ukrajini.

Ruski veleposlanik se je na povabilo stranke BSW udeležil srečanja v parlamentu v Potsdamu, kjer je izrazil zadovoljstvo in dejal, da se počuti 'kot doma' in 'med prijatelji'. Njegov obisk je sprožil precejšnje razburjenje, saj je veleposlanik izrazil stališča o vojni v Ukrajini.

Dmitrij Medvedev, podpredsednik ruskega sveta za nacionalno varnost, je ostro kritiziral francoskega predsednika Emmanuela Macrona zaradi nedavnega odstopa francoskega premierja Sébastiena Lecornuja. Medvedev je izjavil, da Macron deluje bolj kot odvetnik Kijeva kot pa kot predsednik Francije, s čimer je izrazil nezadovoljstvo z Macronovo zunanjo politiko in podporo Ukrajini.

Kreml je pozitivno sprejel komentarje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede predloga ruskega predsednika Vladimirja Putina o podaljšanju sporazuma Novi START o jedrski oborožitvi. Medtem pa Sergiy Solodkyy v članku na Atlantic Council trdi, da Trumpova prizadevanja za mir v Ukrajini s Kremlju prijaznimi pogoji niso uspela prepričati Putina, zato poziva k pogovoru s Putinom v jeziku moči.

Stranka BSW je povabila ruskega veleposlanika v Nemčiji na otvoritev razstave v Potsdamu, kar je sprožilo kritike in razhajanja. SPD, koalicijski partner, je izrazil drugačno stališče, medtem ko sta CDU in SPD ostro kritizirali potezo, še posebej glede na vojno v Ukrajini in nedavne ruske zračne napade.

Po intervjuju Angele Merkel so se oglasili poljski politiki. Zbigniew Rau je njene izjave označil za naivne in nerazumevajoče ruske zunanje politike. Radosław Sikorski je izjavil, da je njena izjava enako resnična, kot njena trditev, da nihče iz srednje Evrope ni protestiral proti Severnemu toku. Jarosław Kaczyński je Merklovo obtožil, da je kot »politična mati« in promotorka kariere Donalda Tuska obtožila Poljsko in baltske države za prispevek k vojni. Stranka PiS zahteva odziv Donalda Tuska na Merklove izjave.

Madžarski premier Viktor Orban je ponovil, da Madžarska ne bi smela uvesti evra, ker se Evropska unija "razpada". Poudaril je, da država ne bi smela še bolj vezati svoje usode na EU. Izjavil je tudi, da je trenutna obrestna mera centralne banke, 6,5 odstotka, "višja, kot bi lahko bila".

Slovaški premier Robert Fico je v televizijskem intervjuju ponovil svoje kritike na račun Evropske unije glede njenega pristopa do Rusije in vojne v Ukrajini. Izjavil je, da vojna v Ukrajini "ni naša vojna" in da si ne želi poraza Moskve, temveč želi preprečiti nov velik vojni spopad v Evropi. Poudaril je, da bi se vojna lahko končala že po treh mesecih, a jo nekdo podpira. Fico je tudi dejal, da je cilj njegove vlade čimprejšnja končanje konflikta v Ukrajini in da EU več vlaga v konflikt kot v mir.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da Madžarska ne namerava vezati svoje prihodnosti na Ukrajino in ponovil svoje nasprotovanje integraciji Kijeva z zahodnimi bloki. Orban je poudaril, da Madžari ne želijo biti v Evropski uniji skupaj z Ukrajinci, saj naj bi bila usoda Ukrajincev, da živijo ob Rusiji in so nenehno v vojni z Rusi. Dodal je, da bi sprejem Ukrajine v EU pomenil vojno z Rusijo.

Rusija je v noči s četrtka na petek z obsežnim zračnim napadom povzročila veliko škodo enemu najpomembnejših ukrajinskih proizvajalcev plina. Ruska mornarica naj bi medtem uperila orožje v danske ladje. Dogajanje spremljajo v živo.

Ukrajina je prekinila diplomatske odnose z Nikaragvo zaradi podpore Rusiji in priznanja zasedenih ukrajinskih ozemelj. Rusija je izvedla največji napad na ukrajinsko plinsko infrastrukturo od začetka vojne, pri čemer so bili prizadeti objekti Naftogasa v Harkovski in Poltavski oblasti. Ukrajinski droni so napadli kemični obrat Azot v ruskem Permskem okraju, kar je začasno prekinilo proizvodnjo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na srečanju Evropske politične skupnosti v Kopenhagnu pozval k strožjim sankcijam proti Rusiji. Posebej je pozval Madžarsko, naj preneha kupovati rusko nafto, pri čemer se je skliceval na poziv ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je obtožil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da sabotira srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ker naj ne bi želel nadaljevati pogajanj z Rusijo. Peskov je tudi izjavil, da nezakonito prisvajanje zamrznjene ruske imovine ne bo ostalo brez odziva.

Donald Trump je s svojo izjavo o tem, da lahko Ukrajina s pomočjo Evropske unije povrne svoje ozemlje, po mnenju italijanskega časnika Il Fatto Quotidiano (IFQ) ponižal evropske države. Članek navaja, da Ukrajina in evropske države niso pravilno razumele pomena Trumpove izjave, ki jo na Zahodu razumejo kot kritiko EU.

Nova študija organizacije Greenpeace kaže, da Rusija še vedno v veliki meri profitira od energetskih poslov s podjetji iz Nemčije in drugih držav EU, kar ji omogoča financiranje vojne v Ukrajini. Analiza se osredotoča na posle z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG) in ugotavlja, da imajo podjetja iz EU pomemben delež pri tem, da Rusija lahko nadaljuje vojno.

Kremlj je izjavil, da si številni prebivalci ukrajinskih regij Odesa in Mikolajev želijo povezati svojo usodo z Rusijo, vendar se bojijo to javno izraziti zaradi groženj. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da kljub pritiskom in nevarnostim obstajajo posamezniki, ki podpirajo povezavo z Rusijo.

Ukrajinski napadi dolgega dosega so povzročili znatne posledice v ruskem civilnem življenju, poročajo o naraščajočih cenah bencina in celo o racioniranju. Ruski ekonomist ocenjuje, da je to najbolj učinkovito, kar lahko Ukrajina stori. Hkrati se pojavljajo informacije, da naj bi Ukrajina zaradi vojne z Rusijo izgubila skoraj 10 milijonov prebivalcev. Ukrajina se pripravlja na dodatno dobavo orožja in začenja pogovore o izvozu orožja v Afriko in na Bližnji vzhod, s čimer se postavlja ob bok Rusiji.

Kremlj je obtožil moldavske oblasti, da so preprečile stotisočem moldavskim državljanom, ki živijo v Rusiji, da bi glasovali na parlamentarnih volitvah, saj naj bi jim bili na voljo samo dve volišči. Po podatkih ruskih uradnikov v Rusiji živi okoli 500.000 moldavskih državljanov. Opozicija v Moldaviji napoveduje pritožbe.

Vladimir Putin je podpisal zakon o umiku Rusije iz Evropske konvencije o preprečevanju mučenja. S tem je onemogočen nadzor Sveta Evrope nad razmerami v ruskih zaporih, potem ko je bila Rusija marca 2022 izključena iz Sveta Evrope zaradi napada na Ukrajino. Rusija kot razlog navaja diskriminacijo.

Članki s spletnih strani theduran.com in sgtreport.com poročajo o različnih temah. V Moldaviji naj bi vladala panika zaradi bližajočih se volitev. Poročajo tudi o tem, da naj bi Ukrajina zmagovala v vojni, ter o domnevnih načrtih ukrajinskega predsednika Zelenskega za izzivanje protestov zaradi lakote. Poleg tega omenjajo tudi Trumpovo posredovanje v Portlandu, ki ga opisujejo kot vojno.

Trinajst estonskih nogometnih klubov je od Estonske nogometne zveze (EJL) zahtevalo sklic izredne skupščine. Cilj je doseči, da UEFA ustavi solidarnostna plačila ruskim klubom, zagotovi plačila ukrajinskim klubom in začne postopek izključitve Ruske nogometne zveze. Kljub štirim letom ruske agresije v Ukrajini, UEFA še vedno ni prekinila plačil ruskim klubom. Veiko Veskimäe poudarja, da konflikt ni znotraj zveze, ampak pri predsedniku Aivarju Pohlaku.

Ukrajinski novinar in aktivist za človekove pravice Maksim Butkevič je prejel prestižno nagrado Vaclava Havla za človekove pravice, ki jo podeljuje Svet Evrope. Butkevič je bil lani osvobojen, potem ko so ga zajele ruske sile.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da Evropa "ni v vojni, vendar tudi ni več v miru" z Rusijo. Poudaril je, da je ruska vojna "vojna proti naši demokraciji in svobodi" ter da je cilj Moskve spodkopati enotnost v bloku.

V ruskem zračnem napadu na Kijev je bila poškodovana zgradba poljskega veleposlaništva, je sporočilo poljsko zunanje ministrstvo. Napad se je zgodil v noči na nedeljo med obsežnim ruskim zračnim napadom na Ukrajino.

Nekdanja podpredsednica ZDA, Kamala Harris, je v svojih spominih z naslovom "107 dni" razkrila, da je imela iskren pogovor z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Münchenski varnostni konferenci februarja 2022. V pogovoru naj bi ga prepričala o neizogibnosti konflikta z Rusijo.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je obtožil tako imenovane 'vojne barone', da podpihujejo konflikt v Ukrajini. Erdoğan je to izjavil na diplomatskem forumu Bosphorus, pri čemer je poudaril, da ti akterji prispevajo k eskalaciji napetosti.

Britanski mediji, med drugim Telegraph in Daily Mail, poročajo, da je srečanje nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa z britanskim kraljem Karlom III., premierjem Kirom Starmerjem in drugimi uradnimi osebami v Združenem kraljestvu morda vplivalo na spremembo njegovega stališča glede krize v Ukrajini. Mnenje Trumpa naj bi se spremenilo po pogovoru z monarhom.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil razumevanje za Madžarsko in Slovaško, ki se ne moreta odpovedati ruski nafti, medtem ko Bloomberg poroča, da Trump želi s pritiskom na Turčijo doseči, da se ta država odpove ruskim energentom. Madžarski premier Viktor Orban je zavrnil Trumpov poziv in poudaril, da bo Madžarska suvereno odločala o svojih energetskih virih.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil nezadovoljstvo nad potekom vojne v Ukrajini in pomanjkanjem pripravljenosti Rusije za pogajanja. Kritičen je tudi do ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ga obtožuje ubijanja ljudi brez razloga. Obenem je Trump ocenil, da je rusko gospodarstvo v "grozljivem stanju" in da Rusija zaradi tega ne more zmagati v vojni proti Ukrajini. Trump s tem povečuje pritisk na Putina.

Aleksander Lukašenko je po srečanju z Vladimirjem Putinom dejal, da bo ruski voditelj objavil "zelo dober predlog" za končanje vojne v Ukrajini. Poudaril je, da je s predlogom seznanjen tudi Donald Trump. Voditelja sta v Kremlju opravila pet ur trajajoče pogovore, osredotočena na atomsko energetiko in regionalna vprašanja. Lukašenko je ponovil svoje stališče, da naj Zelenski začne pogajanja z Rusijo, sicer bo izgubil Ukrajino, in opozoril pred napadi na Kremelj.

Indija je zavrnila trditve generalnega sekretarja NATA Marka Rutteja, da je premier Narendra Modi kontaktiral ruskega predsednika Vladimirja Putina, da bi razpravljala o ruski strategiji v Ukrajini zaradi ameriških carin. Ministrstvo za zunanje zadeve je te trditve označilo za neutemeljene in dejansko napačne.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na ministrskem srečanju G20 obtožil NATO in Evropsko unijo, da vodita »pravi rat« proti Rusiji. Kot primer je navedel krizo v Ukrajini, ki jo je po njegovih besedah izzval kolektivni Zahod. Britanska ministrica se je na Lavrovove izjave ostro odzvala, zaradi česar je ruski predstavnik zapustil srečanje.

Friedrich Merz je predlagal, da bi se zamrznjeno rusko premoženje v EU uporabilo kot zavarovanje za posojilo Ukrajini v višini skoraj 140 milijard evrov. Posojilo bi se odplačalo, ko bo Rusija plačala reparacije. EU je zamrznila več kot 210 milijard evrov ruskega premoženja, doslej pa je Ukrajino podpirala z obrestmi od tega premoženja.

Donald Trump je med srečanjem z Recepom Tayyipom Erdoğanom pozval Turčijo, naj preneha kupovati rusko nafto in plin, pri čemer je izpostavil humanitarno krizo v Ukrajini. Srečanje je bilo prvo srečanje Erdogana v Beli hiši po letu 2019.

Rusija je napovedala dvig davka na dodano vrednost (DDV) s 20 na 22 odstotkov, da bi financirala svoje vojaške operacije v Ukrajini. Ta poteza, ki bo začela veljati leta 2026, bo neposredno vplivala na ruske državljane. Napoved prihaja po izjavi Donalda Trumpa, ki želi končati vojno in poziva k pogajanjem. Ameriški podpredsednik je opozoril Rusijo, da bo zavračanje pogajanj imelo resne posledice za državo.

Ameriški minister za energijo Chris Wright je izrazil navdušenje nad Indijo in poudaril njeno dinamičnost. Kljub temu je opozoril, da Indija kupuje rusko nafto. Wright je pozval k poglobljenemu energetskemu partnerstvu med ZDA in Indijo, pri čemer je poudaril, da si obe državi želita končati vojno v Ukrajini. ZDA ne želijo kaznovati Indije, temveč si prizadevajo za krepitev dvostranskih odnosov in končanje konflikta.

Po Trumpovih izjavah na Združenih narodih, da Sadiq Khan uvaja šeriatsko pravo v London, je Khan odgovoril, da je Trump rasist, seksist, mizoginist in islamofob. Organizacija Full Fact je objavila, da ni dokazov za Trumpove trditve o šeriatskem pravu v Londonu.

Ukrajinski predsednik Zelenski je v Združenih narodih obtožil ruskega predsednika Putina, da želi poleg Ukrajine voditi vojno tudi v drugih državah in pozval mednarodno skupnost k odločnejšemu postopanju proti Rusiji. Kremlj se je odzval na Trumpovo izjavo o ponovni osvojitvi ukrajinskih ozemelj in dejal, da je ta ideja "napačna". Na Češkem pa so volivci Tomia Okamure hvalili Putina in krivili Ukrajince za vse slabo.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je nagovoril svetovne voditelje na Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku. Predsednica srbske skupščine, Ana Brnabić, je izrazila prepričanje, da bo Vučić na Generalni skupščini ZN poudaril pomembne vidike Srbije. Vučić je v svojem govoru poudaril pet stebrov srbske politike in ponudil Beograd kot mesto dialoga za reševanje svetovnih konfliktov, pri čemer je izpostavil, da Srbija ni tampon zona, temveč most, ki povezuje.

Donald Trump se je sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na sedežu Združenih narodov, kjer je izrazil občudovanje ukrajinskemu odporu proti ruski agresiji. Izjavil je, da verjame, da lahko Ukrajina s pomočjo NATA povrne vsa ozemlja, ki jih je izgubila proti Rusiji, in celo več. Trump je tudi dejal, da bi morale države NATO sestreliti ruska letala, če ta kršijo njihov zračni prostor. Prizadevanja za mir, ki jih je sprožil Trump, so se očitno ustavila.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je prispel v New York, kjer bo sodeloval na 80. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. Njegov kabinet je sporočil, da bo Vučić udeležence nagovoril v sredo, 24. septembra, in opravil številna bilateralna srečanja.

Ruska pop ikona Alla Pugačova, ki že od začetka vojne živi v izgnanstvu, je v nedavnem intervjuju pozvala ruskega predsednika Vladimirja Putina, naj konča vojno v Ukrajini. Njena izjava je hitro postala viralna in sprožila številne odzive.