Ameriška vojska je v zadnjih desetih dneh v Siriji izvedla 11 vojaških operacij, v katerih je bilo ubitih ali zajetih skoraj 25 operativcev teroristične skupine Islamska država (IS). Po poročanju ameriškega centralnega poveljstva (CENTCOM) so te misije sledile obsežnim napadom na infrastrukturo in skladišča orožja IS, ki so se začeli 19. decembra in vključevali 70 tarč po celotni osrednji Siriji. Vojaško posredovanje je bilo neposreden odgovor na nedavno zasedo, v kateri sta bila ubita dva ameriška vojaka in civilni tolmač. Operacije so bile usmerjene tako proti visokim predstavnikom skupine kot tudi proti navadnim borcem. V zadnjih dneh so sile pod vodstvom ZDA ob sodelovanju regionalnih partnerjev ubile najmanj sedem pripadnikov IS, zajele preostale borce ter uničile štiri večja skladišča orožja. Admiral Brad Cooper je ob tem poudaril neomajno zavezanost k izkoreninjenju grožnje, ki jo IS predstavlja za varnost ZDA in celotne regije. Povečano sodelovanje med ameriškimi silami in lokalnimi zavezniki v Siriji kaže na stopnjevanje prizadevanj za preprečitev ponovnega vzpona te teroristične organizacije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnih izjavah potrdil, da se uradni Kijev z Washingtonom pogovarja o možnosti namestitve ameriških vojakov na ukrajinskem ozemlju. Po njegovih besedah bi ta ukrep služil kot del širšega paketa varnostnih jamstev, ki naj bi zagotovila dolgoročno stabilnost države. Zelenski je ob tem poudaril svojo pripravljenost na neposredno srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v poljubni obliki, s čimer želi pospešiti diplomatsko reševanje konflikta. Napovedi o morebitni prisotnosti ameriške vojske prihajajo v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj za končanje sovražnosti. Zelenski je pojasnil, da so varnostna zagotovila ključna za prihodnost Ukrajine, hkrati pa je izrazil odprtost za dialog, ki bi lahko vodil do končanja vojne. Izjave sledijo nedavnim mednarodnim usklajevanjem, kjer so zahodne zaveznice iskale skupne točke za vzpostavitev trajnega premirja v regiji.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa stopnjevale vojaški pritisk na Venezuelo in izvedle prvi neposredni napad na ozemlju te države. Po informacijah, ki jih je objavil časnik The New York Times, je ameriška obveščevalna agencija Cia z uporabo brezpilotnih letalnikov bombardirala pristaniški pomol, ki naj bi služil kot skladišče za pretovarjanje prepovedanih drog. Operacija predstavlja pomemben preobrat v ameriški strategiji, saj so ZDA prvič uporabile silo neposredno na venezuelskih tleh, kar je sledilo tednom napovedi o odločnejšem boju proti narko-kartelom. Ameriški viri navajajo, da je bil pomol v času napada prazen, zaradi česar žrtev ni bilo. Kljub potrditvi napada s strani Washingtona režim Nicolása Madura o dogodku uradno še vedno molči. Analitiki ocenjujejo, da gre za načrtno stopnjevanje pritiska na venezuelsko vlado, vendar za zdaj nič ne kaže, da bi bil Maduro pripravljen zapustiti oblast ali pristati na zahteve Bele hiše po vzpostavitvi prehodne vlade. Napad se je zgodil v času izredno napetih odnosov, ko so ZDA že predhodno okrepile vojaško prisotnost v karibski regiji.

Saudska Arabija je bombardirala jemensko pristanišče Mukala, ker naj bi tam iz Združenih arabskih emiratov (ZAE) prihajalo orožje za separatiste. Kljub temu, da sta Saudska Arabija in ZAE zaveznici v boju proti Hutijem v Jemnu, se napetosti med državama stopnjujejo.

Ruski obrambni minister Andrej Belousov je v torek, 30. decembra 2025, uradno potrdil zavzetje naselja Boguslavka v regiji Harkov. V čestitki, naslovljeni na poveljstvo in pripadnike 15. gardnega motoriziranega polka, je Belousov izpostavil odločno delovanje enot, ki naj bi po navedbah ministrstva povzročilo znatne izgube ukrajinskim silam in preprečilo njihove operativne načrte. Poleg Boguslavke so ruski viri poročali tudi o zavzetju kraja Lukjanivske v regiji Zaporožje. Dogodek predstavlja nadaljevanje ruske ofenzive na vzhodu in severovzhodu Ukrajine, kjer ruska vojska poskuša razširiti nadzor nad ozemljem. Belousov je v svojem nagovoru vojakom poudaril zvestobo vojaškim tradicijam in izrazil prepričanje v nadaljnje izpolnjevanje vojaških dolžnosti. Operacija v Boguslavki sledi nizu podobnih premikov na frontni črti, ki so se zvrstili v zadnjih dneh leta 2025, vključno z zavzetjem strateških točk v Donecku.

Predsednik Trump je izjavil, da so ZDA napadle in uničile pomol v Venezueli, ki naj bi se uporabljal za nakladanje drog na plovila. Ta napad označuje preusmeritev ameriških prizadevanj s pomorskih na kopenske cilje v boju proti narkotikom. Natančnejših informacij o morebitnih žrtvah ali škodi venezuelske oblasti niso posredovale.

Poročajo, da je CIA izvedla bombni napad na ozemlju Venezuele. Predsednik Trump je potrdil odgovornost ZDA za napad na, kot je dejal, objekt za trgovino z drogami. ZDA naj bi izvedle že 30 napadov v kampanji bombardiranja plovil pred novim letom. Pri napadu naj ne bi bilo žrtev.

Savdska Arabija je bombardirala jemensko pristaniško mesto Mukala zaradi pošiljke orožja iz Združenih arabskih emiratov, namenjene separatistom. Savdska Arabija je opozorila ZAE, da je podpora separatistom v Južnem Jemnu nevarna. Jemenska vlada je zaradi napredovanja separatističnih sil Južnega prehodnega sveta razglasila izredno stanje.

Združeni arabski emirati so odločno zavrnili, da bi bili vpleteni v napetosti med jemenskimi stranmi, in izrazili obžalovanje zaradi netočnosti v savdski izjavi. Ministrstvo za obrambo ZAE je napovedalo, da je končalo delovanje preostalih enot za boj proti terorizmu v Jemnu, pri čemer je zagotovilo varnost svojih pripadnikov in se usklajevalo s partnerji.

Oboroženo krilo gibanja Hamas, brigade Al Kasam, je uradno potrdilo smrt svojega dolgoletnega tiskovnega predstavnika Abuja Obaide. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je organizacija v izjavi za javnost navedla, da so poleg Abuja Obaide v spopadih padli tudi drugi visoki poveljniki gibanja. Skupina je hkrati že imenovala novega govornika, ki bo prevzel naloge komuniciranja z javnostjo v imenu brigad Al Kasam. Dogodek predstavlja pomemben udarec za propagandno strukturo Hamasa, saj je bil Abu Obaida osrednji obraz gibanja od začetka trenutnih sovražnosti. Poročila o njegovi smrti so se v regiji pojavljala že dlje časa, vendar so bila do danes s strani Hamasa nepreverjena. Smrt visokih poveljnikov kaže na intenzivnost vojaških operacij na območju Gaze, ki so usmerjene v degradacijo poveljniških struktur oboroženih palestinskih skupin. Informacije o imenovanju naslednika nakazujejo, da se organizacija trudi ohraniti kontinuiteto delovanja kljub izgubam v vodstvenem kadru.

Koalicija pod vodstvom Rijada je izvedla vojaško operacijo v Jemnu, katere cilj je bil uničiti orožje in vozila, dostavljena separatistom. Pozvala je separatiste, naj se »mirno« umaknejo iz nedavno osvojenih provinc. Operacija je bila izvedena nekaj dni po tem, ko je koalicija napovedala vojaško operacijo v državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so ZDA napadle domnevno mesto za pretovarjanje drog v Venezueli. Po njegovih besedah je v pristaniškem območju, kjer naj bi tovorili droge na plovila, prišlo do velike eksplozije.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek pred srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem v svojem letovišču Mar-a-Lago razkril, da so Združene države Amerike izvedle napad na obalni cilj v Venezueli. Po besedah predsednika je bil cilj napada privez, ki naj bi ga uporabljali za pripravo transportov drog. Trump je ob tem navedel, da je prišlo do močne eksplozije, vendar pa za svoje trditve ni podal podrobnejših dokazov ali natančnih informacij o uporabljenih sredstvih. Na vprašanja novinarjev o tem, katera agencija oziroma enota je bila odgovorna za izvedbo operacije, predsednik Trump ni želel odgovoriti. Gre za nadaljevanje zaostrene politike Washingtona do Venezuele, ki jo ameriška administracija že dlje časa obtožuje vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili in destabilizacijo regije. Napad predstavlja neposredno stopnjevanje vojaških napetosti, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevale prek zaprtja zračnega prostora in sankcij. Odziv venezuelske strani na zadnje trditve o napadu še ni znan, vendar je predsednik Nicolás Maduro v preteklosti podobne akcije označil za nezakonite posege v suverenost države. Dogajanje v Karibskem morju ostaja nestabilno, saj so ZDA v regijo v zadnjem času namestile dodatne vojaške zmogljivosti, kar povečuje tveganje za širši regionalni konflikt.

Ruski predsednik Vladimir Putin je na ponedeljkovem sestanku o razmerah na bojišču napovedal, da so ruske sile z zavzetjem Siverska in operacijami v Kostantinovki ustvarile pogoje za zavzetje celotne aglomeracije Slovjansk-Kramatorsk. Po Putinovih besedah naj bi ti premiki omogočili ruskim silam preboj obrambne linije nasprotnika ter v sodelovanju z vojaškima skupinama Zahod in Center popolno zavzetje ozemlja Donbasa. Aglomeracija, ki vključuje tudi Družkivko, predstavlja ključno utrdbo ukrajinskih sil na vzhodu države. Istočasno je poveljnik skupine sil Dneper Mihail Teplinski poročal o zavzetju naselja Lukjanivske v regiji Zaporožje. Ruska stran te operacije interpretira kot del širše strategije za vzpostavitev popolnega nadzora nad vzhodnimi ukrajinskimi regijami, medtem ko boji na tem območju ostajajo intenzivni. Napredovanje v smeri strateško pomembnih mest v doneški regiji sledi večmesečnim prizadevanjem za obkolitev mesta Siversk s treh smeri.

Ruski predsednik Vladimir Putin je na srečanju z vrhovnimi častniki ruskih oboroženih sil ukazal nadaljevanje vojaške ofenzive proti strateško pomembnemu ukrajinskemu mestu Zaporožje. Po besedah ruskega voditelja je osvojitev tega mesta nujna za uresničitev ruskih strateških ciljev, ob tem pa je poudaril, da se frontna linija zdaj razteza na dolžini več kot 1200 kilometrov. Putinove izjave prihajajo v času, ko ruske sile stopnjujejo pritisk na jugovzhodnem delu Ukrajine, kjer skušajo prebiti ukrajinske obrambne linije. Zaporožje, ki je glavno upravno središče istoimenske regije, ostaja pod ukrajinskim nadzorom, čeprav je Rusija že prej razglasila aneksijo celotne pokrajine. Analitiki ocenjujejo, da bi morebiten padec mesta pomenil resen udarec za ukrajinsko logistiko in energetsko stabilnost, saj se v bližini nahaja največja jedrska elektrarna v Evropi.

Združene države Amerike še niso opustile prizadevanj za masivni, zarjaveli naftni tanker, ki so ga prejšnji konec tedna zasledovale v mednarodne vode blizu Venezuele. Uradniki zdaj razmišljajo o premiku dodatnih sredstev na območje, da bi prisilno vstopili na ladjo.

Po poročanju Reutersa je Bela hiša ukazala ameriški vojski, da se osredotoči na izvajanje blokade venezuelske nafte vsaj naslednja dva meseca.

V okrožju Zahodni Karbi Anglong v Assamu v Indiji je vojska izvedla patruljo za vzdrževanje reda po spopadih med skupnostma Karbi in Bihari. V nasilju sta bili ubiti dve osebi, več kot 70 pa je bilo ranjenih, med njimi več kot 60 policistov.

Ameriški predsednik Donald Trump je pozval venezuelskega predsednika Nicolása Madura, naj odstopi s položaja, saj bi bilo to po njegovem mnenju "pametno". ZDA so okrepile blokado zoper Venezuelo s pomočjo mornariških sil. Republikanci so bili razdeljeni glede tega, ali naj Trump uporabi vojaško silo za strmoglavljenje Madura.

Nekdanji ameriški diplomat Blinken je izrazil dvom o uspešnosti morebitnega ameriškega vojaškega napada na iranska jedrska postrojenja. Poudaril je, da je še prezgodaj oceniti, ali je takšen ukrep prinesel želene rezultate.

Mediji poročajo o novem poskusu ZDA, da bi prevzele nadzor nad tankerjem ob obali Venezuele. V člankih ni dodatnih informacij o identiteti tankerja ali razlogih za ameriško posredovanje.

Brazilski predsednik Lula da Silva je izrazil upanje, da bo obsežen sporazum o prosti trgovini med južnoameriškim blokom Mercosur in Evropsko unijo podpisan januarja. Predsednik Paragvaja, Santiago Peña, je izrazil razočaranje zaradi nepodpisa sporazuma med Mercosurjem in EU. Lula je zagotovil, da Francija sama ne more blokirati sporazuma. Argentinski predsednik Milei se je udeležil vrha Mercosurja, vendar sporazum z Evropsko unijo ni bil podpisan.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je na vrhu Mercosurja opozoril, da bi bila morebitna vojaška intervencija v Venezueli humanitarna katastrofa in bi ustvarila nevaren precedens za celotno Južno Ameriko. Poudaril je, da je celina ponovno ogrožena zaradi vojaške prisotnosti, štiri desetletja po vojni za Falklandsko otočje.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da vojaška operacija proti Venezueli ostaja možnost. Njegove izjave prihajajo v času, ko blokada tankerjev, ki jo je uvedla ZDA proti Venezueli, sproža pravne polemike in zaskrbljenost glede njene zakonitosti brez soglasja kongresa, kar bi lahko pomenilo dejanje vojne proti vladi Nicolasa Madura.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da pušča odprto možnost vojne z Venezuelo. Kljub številnim kritikam je ponovil, da za napad na Venezuelo ne potrebuje dovoljenja ameriškega Kongresa.

Zaradi naraščajočih napetosti med Združenimi državami Amerike in Venezuelo ter napovedi o napotitvi ameriških vojaških sil v Ekvador je vlada v Caracasu zahtevala sklic seje članic Varnostnega sveta Združenih narodov.

Turški zunanji minister je danes poudaril, da si Turčija ne želi nadaljevati vojaških operacij proti Sirskim demokratičnim silam (QSD). Vendar pa se, po njegovih besedah, potrpežljivost Turčije glede zamud pri izvajanju sporazuma o vključitvi teh sil izteka.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ukazal popolno blokado vseh tankerjev, ki so pod sankcijami in plujejo v Venezuelo ali iz nje. Ukrep je bil sprejet v času povečane napetosti med ZDA in Venezuelo, pri čemer je Trump venezuelsko vlado označil za teroristično organizacijo. Venezuela je blokado označila za 'groteskno grožnjo' in zatrdila, da si ZDA želijo prisvojiti venezuelsko bogastvo. Kuba je obsodila ameriško blokado in izrazila podporo predsedniku Maduru.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da se bodo kopenski napadi v Venezueli "začeli dogajati" in da ne bodo dovolili uničenja ameriške mladine. Napovedal je, da se začenjajo pripravljati na kopenske operacije, ker je to po njegovem mnenju lažje.

ZDA so uvedle sankcije proti trem nečakom venezuelskega predsednika Nicolása Madura in šestim ladjam, ki prevažajo venezuelsko nafto. Pripravljajo se tudi na prestrezanje dodatnih ladij, ki prevažajo venezuelsko nafto, kar še povečuje pritisk na Madura.

Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru Nicolasu Maduru izrazil podporo Rusije Venezueli. Zagotovil je, da bo Rusija še naprej podpirala politiko vlade Nicolasa Madura pri zaščiti nacionalne suverenosti Venezuele, sredi naraščajočih zunanjih pritiskov.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so ZDA zasegle venezuelski naftni tanker ob obali Venezuele. Tanker je bil pred tem že pod ameriškimi sankcijami.

Odhajajoča nizozemska vlada ne namerava obsoditi ameriških napadov na venezuelske ladje, ki naj bi tihotapile droge. Minister za zunanje zadeve David van Weel (VVD) je v razpravi v parlamentu dejal, da za to še ni prišel čas, saj naj ne bi šlo za akutno grožnjo Antilom.

Poleg arubanskega premierja Mikea Emana je svoj obisk na Nizozemskem odpovedal tudi premier Curaçao, prav tako zaradi napetosti v regiji. Razlog za napetosti je okrepljena vojaška prisotnost Združenih držav Amerike.

Ameriški senat je predložil resolucijo, ki poziva k izogibanju vojaškemu napadu na Venezuelo, pri čemer so poudarili, da ima pooblastila za odločanje o vojaških operacijah izključno kongres.

Ruska državna duma je na plenarnem zasedanju sprejela zakon, ki udeležencem specialne vojaške operacije omogoča brezplačno drugo srednjo poklicno izobrazbo. Pobudo so pripravili poslanci in senatorji, vključno z vodstvom Sveta federacije in državne dume ter voditelji frakcij »Enotna Rusija« in »Pravična Rusija – Za resnico«.

Skupina ameriških senatorjev je napovedala, da bo vložila novo resolucijo, ki bi zahtevala glasovanje v kongresu o morebitnem vojaškem posredovanju Trumpove administracije v Venezueli. Poudarili so, da bi bila nepooblaščena vojaška akcija proti Venezueli velika in draga napaka.

Zvezne oblasti so načrtovale ciljno operacijo za izvajanje priseljevanja v Minnesoti, ki se bo osredotočila predvsem na somalijske priseljence, ki nezakonito živijo v ZDA. Trump je zaostril svojo retoriko proti somalijskim priseljencem in izjavil, da jih ne želi v državi.

Washington je napovedal vojaške akcije proti tihotapcem drog v Karibskem morju, a venezuelska vlada sumi, da je pravi cilj strmoglavljenje predsednika Madura.

Donald Trump se je sestal s svojimi svetovalci, da bi razpravljali o nadaljnjih korakih glede Venezuele. Sestanek je potekal v Beli hiši.

Med drugo ministrsko konferenco OPEK+ leta 2025 je Venezuela uradno obtožila Združene države Amerike, da si prizadevajo prevzeti nadzor nad njenimi naftnimi rezervami. Konferenco sta vodili Savdska Arabija in Rusija.

Namestnik predsednika ruske vlade Dmitrij Černišenko je izjavil, da je treba edinstvene izkušnje veteranov iz posebne vojaške operacije (SVO) uporabiti v znanstvenem delu. Poudaril je, da imajo ti borci dragocene veščine, ki lahko pospešijo tehnološki razvoj.

Ministrstvo za zdravje je obsodilo poskus agresije nad zaposlenimi ministrstva, Zavoda za zdravstveno zavarovanje in Državnega zbora med protestom v Sofiji. Poudarili so, da je pravica do protesta temeljna pravica, vendar ne sme biti izgovor za agresijo, grožnje ali poniževanje.

Kuba je obtožila Združene države Amerike, da si prizadevajo za nasilno strmoglavljenje vlade v Venezueli. Kubanska vlada je opozorila, da je takšno agresivno ravnanje nevarno in neodgovorno ter bi lahko imelo hude posledice za celotno regijo. Kuba ZDA obtožuje tudi, da pripravljajo vojaško intervencijo v Venezueli, medtem ko Washington povečuje svojo vojaško prisotnost v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump se je po pogovoru s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom pogovarjal tudi z japonsko premierko Sanae Takaichi. Pogovori nakazujejo na prizadevanja ZDA za ohranjanje ravnotežja glede Tajvana. Takaichijeva in Trump sta potrdila trdne temelje zavezništva med Japonsko in ZDA, medtem ko se odnosi med Japonsko in Kitajsko poslabšujejo. Xi Jinping je s Trumpom govoril tudi o Ukrajini.

Ameriški mediji poročajo, da si predsednik Združenih držav Amerike prizadeva za neposredne pogovore z venezuelskim kolegom. Medtem naj bi ZDA izvajale tajne operacije, Trump pa naj bi bil glavni pobudnik vojne.

Odnosi med Venezuelo in Združenimi državami so se zaostrili, zlasti po poročilih o morebitni ameriški vojaški prisotnosti. Napetosti so dosegle eno najvišjih stopenj v zadnjih desetletjih, kar nakazuje na dolgotrajne in kompleksne izzive v bilateralnih odnosih.

Administracija Trumpa je Nicolása Madura, venezuelskega predsednika, uradno označila za člana tuje teroristične organizacije, kar bi lahko razširilo pooblastila za ukrepanje v Venezueli. Na seznam terorističnih organizacij je bil dodan tudi Cartel dos Sóis, za katerega ZDA menijo, da ga vodijo Maduro in drugi člani njegove vlade.

Ministrstvo za zunanje zadeve je slovenskim državljanom priporočilo, da čim prej zapustijo Venezuelo z razpoložljivimi prevoznimi sredstvi. To sledi opozorilu ameriške Zvezne uprave za letalstvo (FAA) o možni nevarnosti zaradi povečane vojaške aktivnosti v regiji.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je dejal, da Japonska prestopa rdečo črto s svojimi izjavami o Tajvanu. Kriza med državama se širi na trgovinske in kulturne odnose.