V več mestih po Združenih državah Amerike so potekali obsežni protesti, ki jih je sprožil smrtni incident v Minneapolisu, kjer je uslužbenec zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) ustreli 37-letno žensko. Po poročanju ameriških medijev so se protesti razširili po celotni državi, pri čemer so se solidarnostni shodi zvrstili v več zveznih državah. V Minneapolisu so se demonstracijam pridružili tudi številni dijaki, ki so nasprotovali navzočnosti in metodam imigracijskih organov. Dogodek je znova spodbudil razpravo o ameriški politiki priseljevanja in uporabi sile s strani zveznih agencij. Lokalne oblasti v Minneapolisu so pod velikim pritiskom javnosti, naj zagotovijo popolno in transparentno preiskavo incidenta. Medtem ko se zvezna vlada v Washingtonu še ni odzvala s konkretnimi spremembami politike, se napetosti med zagovorniki pravic migrantov in varnostnimi organi stopnjujejo. Demonstranti zahtevajo pravico za ubit žensko in omejitev pooblastil agencije ICE, ki jo mnogi kritizirajo zaradi domnevno pretirane uporabe nasilja. Dogajanje v Minneapolisu odseva širše nezadovoljstvo s sistemskimi vprašanji varnosti in človekovih pravic v Združenih državah, ki so v zadnjih letih že večkrat privedla do množičnih nemirov po vsej državi.

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je pozval k izvedbi hitre in neodvisne preiskave smrti, ki so se v zadnjih trinajstih dneh zgodile med protivladnimi protesti v Iranu. Po podatkih ZN je bilo v državi od začetka nemirov ubitih najmanj 51 protestnikov, med njimi devet otrok, več sto ljudi pa je bilo ranjenih. Türk je izrazil globoko zaskrbljenost nad informacijami o nasilju, ki ga nad civilisti izvajajo državne varnostne sile. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in nemški politik Friedrich Meretz so v skupni izjavi ostro obsodili uboje protestnikov in nasilje iranskih varnostnih organov. Evropski voditelji so Teheran pozvali k takojšnji zadržanosti in spoštovanju pravice do mirnega zbiranja. Njihov odziv prihaja po stopnjevanju represije, ko so oblasti za razbijanje shodov uporabile tudi solzivec in fizično silo. Dogajanje predstavlja nadaljevanje napetosti, ki so se v Iranu stopnjevale že v začetku januarja, ko so varnostne sile nasilno posredovale na osrednjem bazarju v Teheranu. Medtem ko mednarodna skupnost zahteva odgovornost za kršitve človekovih pravic, iranske oblasti vztrajajo pri uporabi sile za zatrtje nemirov, kar vodi v vse večjo politično izolacijo režima na svetovnem odru.

Luigi Mangione se je vrnil na zvezno sodišče, kjer so njegovi odvetniki nadaljevali boj za preprečitev smrtne kazni v primeru umora izvršnega direktorja UnitedHealthcare. Odvetniki so izpodbijali obtožnico za umor in zahtevali izločitev ključnih dokazov.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bo ZDA ukrepala glede Grenlandije, ne glede na voljo tamkajšnjih prebivalcev, saj ne želi, da bi jo prevzeli Rusija ali Kitajska. Opozoril je tudi, da se kitajske in ruske vojaške ladje pojavljajo v bližini Grenlandije. Trump je dodal, da ZDA ne želi videti kitajske ali ruske sile v Venezueli, vendar je odprt za prodajo nafte.

Zvezni preiskovalni urad (FBI) je v četrtek uradno prevzel preiskavo incidenta, v katerem je agent službe za priseljevanje in carino (ICE) Jonathan Ross v Minneapolisu ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good. Do dogodka je prišlo med izvajanjem deportacijske operacije administracije predsednika Donalda Trumpa, ko je žrtev poskušala zapustiti prizorišče. Odločitev o prevzemu preiskave s strani zveznih organov je v javnosti in strokovnih krogih sprožila val kritik ter vprašanj o transparentnosti postopka. Nekdanji glavni pravni svetovalec FBI Andrew Weissmann je izpostavil, da prevzem preiskave s strani FBI namesto lokalne policije ni običajna praksa. Po njegovih besedah bi to lahko povzročilo resne težave pri sodelovanju z lokalnimi oblastmi, ki razpolagajo s ključnimi zmogljivostmi za izvedbo tovrstnih poizvedb. Hkrati so se pojavili pomisleki glede objektivnosti preiskave, saj so nekateri predstavniki administracije žrtev že pred koncem postopka skušali prikazati v negativni luči, kar spodkopava zaupanje javnosti. Dogodek je sprožil množične proteste po celotnih Združenih državah Amerike in poglobil razpravo o metodah dela agencije ICE. Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je potrdila vključitev FBI, medtem ko se napetosti med lokalno policijo Minneapolisa in zveznimi agenti stopnjujejo zaradi vprašanja pristojnosti in dostopa do dokazov, vključno s posnetki dogodka, ki so jih zabeležile kamere agentov.

V Združenih državah Amerike se stopnjujejo napetosti po incidentu v Minneapolisu, v katerem je agent službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross ubil aktivistko Renee Good. Demokratska kongresnika Eric Swalwell in Dan Goldman sta v odziv na dogodek napovedala nove zakonodajne ukrepe za strožji nadzor in omejitev delovanja zvezne agencije ICE. Medtem ko osrednji mediji in demokrati opozarjajo na neupravičeno uporabo sile, republikanska stran s podpredsednikom JD Vanceom na čelu trdi, da je bila pokojna radikalizirana aktivistka, ki je z vozilom ogrožala agente. Dogodek je sprožil val protestov in ostre retorike na obeh polih ameriške politike. Vodja senatne večine Chuck Schumer je pozval k temeljiti preiskavi, medtem ko so nekateri lokalni uradniki, kot je filadelfijski okrožni tožilec Larry Krasner, javno posvarili zvezne agente, da bodo v primeru kršitev zakonov na njihovem območju kazensko preganjani. Razprava se je razširila tudi v medijski prostor, kjer konservativni opazovalci obtožujejo televizijske mreže pristranskega poročanja in prikrivanja dejstev o nevarnem ravnanju aktivistke pred streljanjem. Administracija Donalda Trumpa dogodek interpretira kot zakonit ukrep v okviru zaostrene priseljenske politike, kritiki pa opozarjajo na naraščajočo nevarnost državnega nasilja in fašističnih metod. Situacijo dodatno zapletajo objave posnetkov s telesnih kamer, ki jih različne strani interpretirajo v prid svojim političnim ciljem, kar še povečuje družbeno polarizacijo v državi.

Ameriški podpredsednik JD Vance je manj kot 24 ur po incidentu v Minnesoti javno stopil v bran zveznemu uradniku za priseljevanje, ki je ustrelil 37-letno mater. Vance je v svoji izjavi krivdo za incident pripisal žrtvi in dogodek označil za ključen politični preizkus pred prihajajočimi vmesnimi volitvami v Združenih državah Amerike. S tem je sprožil buren odziv javnosti, saj je v zagovoru uradnika uporabil ostro politično retoriko. Podpredsednik je v svojem nastopu poudaril, da so tovrstni dogodki neposredna posledica trenutnih varnostnih izzivov na področju priseljevanja. Namesto umirjanja napetosti je incident uporabil kot sredstvo za mobilizacijo volilnega telesa, pri čemer je poudaril nujnost podpore varnostnim organom pri izvajanju njihovih dolžnosti. Njegove navedbe so naletele na ostre kritike zagovornikov človekovih pravic, ki opozarjajo na prehitre sodbe brez zaključene uradne preiskave. Dogodek v Minnesoti se je zgodil v času zaostrenih razprav o pooblastilih zveznih agentov in vprašanju policijskega nasilja. Vanceova odločitev, da odgovornost za smrtno žrtev pripiše ustreljeni materi, še pred objavo vseh dejstev, odraža globoko polarizacijo v ameriškem političnem prostoru. Javnost sedaj pričakuje nadaljnja pojasnila preiskovalnih organov o okoliščinah streljanja.

Ameriška agencija za priseljevanje in carine (ICE) je v Minnesoti sprožila svojo doslej največjo operacijo, ki jo je zaznamoval tragičen incident, v katerem je agent ustrelil in ubil 37-letno žensko. Dogodek se je odvil le nekaj ulic stran od prizorišča usodnega policijskega posredovanja proti Georgu Floydu leta 2020, kar je v zvezni državi sprožilo nove napetosti in spomine na pretekle nemire. Administracija predsednika Donalda Trumpa je operacijo utemeljila kot nujen ukrep za zagotavljanje varnosti in uveljavljanje imigracijske zakonodaje. Incident v Minnesoti odraža širšo strategijo predsednika Trumpa, ki se v svojem drugem mandatu osredotoča na zvezne države pod vodstvom demokratov. Minnesota je v tem kontekstu postala ena izmed osrednjih točk političnih in varnostnih spopadov, saj Trump pogosto poudarja, da bi se morali na proteste po smrti Floyda odzvati z večjo silo. Kritiki opozarjajo, da takšne operacije le še poglabljajo razkol v družbi in povečujejo tveganje za nasilje. Lokalne oblasti in skupnosti v Minnesoti se trenutno spopadajo z posledicami streljanja, medtem ko zvezne agencije nadaljujejo z načrtovanimi dejavnostmi. Operacija ICE velja za eno najbolj agresivnih potez nove administracije na področju notranje varnosti, kar vpliva na politično dinamiko po celotni državi in postavlja Minnesoto v središče nacionalne razprave o policijskih pooblastilih in pravicah priseljencev.

Pripadniki ameriške imigracijske in carinske službe (ICE) so v Minneapolisu preprečili zdravniku, da bi nudil nujno medicinsko pomoč žrtvi streljanja. Na objavljenem videoposnetku je slišati zdravnika, ki agente prosi za dovoljenje, da bi ranjeni osebi preveril utrip, vendar so ga ti grobo zavrnili. Eden izmed agentov je na njegovo izjavo, da je zdravnik, odgovoril z besedami, da mu je za to vseeno. Incident se je zgodil v neposredni bližini kraja streljanja, kjer so bili prisotni zvezni agenti. Kljub jasnim navodilom o nujnosti medicinske pomoči v kritičnih situacijah so agenti ohranili blokado in zdravniku niso dovolili dostopa do žrtve. Dogodek je sprožil val kritik v javnosti glede postopkov zveznih uslužbencev in njihovega spoštovanja osnovnih človekovih pravic do zdravstvene oskrbe. Ameriška javnost in zagovorniki človekovih pravic zahtevajo pojasnila zveznih organov o tem, zakaj je bila strokovna pomoč na kraju dogodka onemogočena. Gre za nov primer v nizu incidentov, ki sprožajo vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov službe ICE pri delu na terenu, zlasti v situacijah, kjer so ogrožena človeška življenja.

Agent ameriške zvezne službe za imigracijo in carine (ICE) je v sredo v Minneapolisu med operacijo ustrelil 37-letno mater treh otrok, kar je sprožilo val protestov in napetosti po celotni državi. Po navedbah ameriške administracije pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je agent streljal v samoobrambi, saj naj bi ženska skušala z vozilom zapeljati vanj. Lokalni uradniki so te navedbe uradno zavrnili in opozorili na nesorazmerno uporabo sile med izvajanjem zvezne akcije. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti zaradi množičnih aretacij priseljencev, ki jih izvaja zvezna vlada. Protesti so se iz Minneapolisa razširili v več drugih ameriških mest, kjer demonstranti obsojajo dejanja zveznih agentov in zahtevajo odgovornost. Ministrstvo za domovinsko varnost je sporočilo, da je preiskava dogodka že v teku, vendar podrobnosti o identiteti agenta še niso razkrili. Pravni strokovnjaki trenutno preučujejo možnost kazenskega pregona zveznega agenta, kar odpira vprašanja o imuniteti zveznih uslužbencev pri izvajanju dolžnosti na lokalni ravni. Bela hiša se je zaradi dogodka znašla pod močnim pritiskom javnosti in lokalnih oblasti, ki zahtevajo večjo transparentnost pri delovanju službe ICE v njihovih skupnostih.

Ameriški predsednik Donald Trump je med nagovorom republikancem v centru Kennedy sprožil buren odziv javnosti s komentarji na račun Pulitzerjevega nagrajenca, fotografa Douga Millsa. Trump je Millsa javno pozval, naj ga na fotografijah prikazuje vitkejšega, saj naj bi ga po njegovih besedah trenutni posnetki prikazovali pretežkega. Obenem je izpostavil Millsovo slavno fotografijo naboja, ki je letel mimo predsednikove glave med domnevnim poskusom atentata v Pensilvaniji. Poleg osebnih opazk o svojem videzu je Trump v intervjuju za New York Times komentiral tudi nedavni incident v Minneapolisu, kjer je agent službe ICE ubil Renee Nicole Good. Predsednik je izjavil, da se je žrtve pred streljanjem vedla grozljivo in trdil, da je agenta povozila z vozilom, kar je v javnosti že sprožilo vprašanja o nepristranskosti preiskave in ustreznosti predsednikovega odziva na policijsko nasilje. Hkrati so se v Washingtonu razplamteli notranji spori v republikanskem taboru. Nekdanja kongresnica Marjorie Taylor Greene je ostro zavrnila obtožbe, da naj bi protivojnim protestnikom izdala informacije o lokaciji Trumpovega obiska v neki restavraciji, kar naj bi predsednika močno pretreslo. Greenova je te navedbe označila za nevarne laži in jih pripisala maščevanju Bele hiše zaradi njenih prizadevanj za razkritje dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom.

V ameriški javnosti se krepijo razprave o primernosti predsednika Donalda Trumpa za opravljanje funkcije, pri čemer kritiki opozarjajo na njegove domnevno nesmiselne in absurdne komunikacijske strategije. Zadnji v nizu dogodkov, ki je sprožil polemike, vključuje objavo videoposnetka z vojaško tematiko na omrežju Truth Social, ki ga spremlja pesem skupine Creedence Clearwater Revival 'Fortunate Son'. Izbira te protivojne skladbe, ki kritizira privilegirane posameznike, ki so se izognili vojaški obveznosti, je v javnosti sprožila val začudenja in ugibanj o namernosti takšnih provokacij. Analitiki opozarjajo, da Trumpova administracija načrtno uporablja estetiko protislovja in nesmiselnosti, da bi šokirala in sčasoma otopela javnost. Primerjave z zgodovinskimi osebnostmi, kot je bil bavarski kralj Ludvik II., nakazujejo na zaskrbljenost zaradi Trumpovega odmika od realnosti in vladanja s pomočjo spektakla namesto premišljene politike. Medtem ko mediji vedno pogosteje izpostavljajo vprašanje njegovega duševnega zdravja, republikanska stranka ostaja tarča kritik zaradi domnevnega ignoriranja teh opozorilnih znakov. Dogajanje v Mar-a-Lagu, kjer je Trump namesto uradnega nagovora novinarjem o vojaški operaciji v Venezueli raje objavljal na družbenih omrežjih, dodatno potrjuje tezo o njegovem prednostnem usmerjanju v neposredno in pogosto kaotično komunikacijo z volivci. Ta pristop po mnenju strokovnjakov služi kot orodje za preusmerjanje pozornosti od ključnih političnih vprašanj k banalnim estetskim razpravam.

V več mestih po Združenih državah Amerike so izbruhnili množični protesti, potem ko je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) v Minneapolisu ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good. Administracija predsednika Trumpa trdi, da je agent ravnal v samoobrambi, vendar lokalni uradniki in očividci to različico dogodkov vztrajno zavračajo kot dezinformacijo. Napetosti so se dodatno stopnjevale, ko je podpredsednik JD Vance javno podprl dejanja zvezne agencije, uradniki Trumpove administracije pa so začeli z verbalnimi napadi na pokojno žensko. Lokalne oblasti v Minnesoti so opozorile, da jim zvezna vlada onemogoča izvedbo neodvisne preiskave o incidentu. Medtem ko so se v Minneapolisu in drugih mestih, vključno z Ashevillom, zbrale stotine protestnikov, je svetovalka v administraciji Pam Bondi protestnike pozvala, naj se ne približujejo zveznim agentom. Sporazum med zvezno ravnjo in zvezno državo Minnesota je zaradi dogodka dosegel najnižjo točko, saj se mnenja o okoliščinah streljanja drastično razlikujejo. Dogodek je sprožil širšo razpravo o pooblastilih zveznih agentov in njihovi odgovornosti pred lokalno zakonodajo. Protesti se nadaljujejo kljub pozivom administracije k umiritvi razmer, pri čemer civilna družba zahteva transparentnost in dostop do vseh dokazov, ki bi potrdili ali ovrgli trditve o samoobrambi agenta. Situacija ostaja napeta, saj administracija ne kaže znakov popuščanja pri omejevanju državne preiskave.

Iranske oblasti so se na protivladne proteste, ki po državi potekajo že trinajst dni, odzvale s silovitim in smrtonosnim zatiranjem, v katerem je bilo po podatkih nevladnih organizacij ubitih najmanj 45 ljudi. Organizaciji Amnesty International in Human Rights Watch poročata o nezakoniti uporabi sile in strelnega orožja s strani varnostnih sil, vključno z islamsko revolucijsko gardo, kar je privedlo do več sto ranjenih in več kot 2.000 poljubnih aretacij. Protesti, ki so se pričeli 28. decembra 2025, so se iz prvotnega nezadovoljstva zaradi gospodarske krize hitro sprevrgli v širši upor proti državnemu vrhu. Nasilje se je stopnjevalo tudi v okolici Teherana, kjer je bil po poročanju iranskih medijev ubit policist, kar še dodatno zaostruje napetosti med režimom in protestniki. Mednarodne organizacije za človekove pravice opozarjajo, da število žrtev vztrajno narašča, saj varnostne sile brez zadržkov streljajo na množice. Kljub represiji se demonstracije nadaljujejo v številnih mestih, kar predstavlja enega največjih izzivov za stabilnost iranske teokratske ureditve v zadnjih mesecih. Dogajanje je neposredno povezano z dolgotrajno finančno nestabilnostjo in drastičnim padcem vrednosti nacionalne valute rial, kar je prebivalstvo pahnilo v hudo revščino. Trenutni val nasilja sledi vzorcu iz preteklih let, ko je režim za ohranitev oblasti uporabil vsa razpoložljiva sredstva, vključno z informacijsko blokado in sistemskim kršenjem človekovih pravic. Mednarodna javnost pozorno spremlja razmere, medtem ko nevladne organizacije pozivajo k takojšnji ustavitvi prelivanja krvi in izpustitvi vseh neupravičeno zaprtih oseb.

Po smrtnih strelih agentov ameriške agencije za priseljevanje ICE v Minneapolisu, kjer je umrla ženska, se je vzdušje zaostrilo. Novoizvoljeni predsednik Trump je dejal, da je šlo za samoobrambo, medtem ko mu lokalne oblasti nasprotujejo.

Iranske varnostne sile so v začetku januarja 2026 s silo odgovorile na vsesplošne proteste, ki so se po državi razširili zaradi gospodarskega zloma in padca vrednosti nacionalne valute. Po poročilih nevladnih organizacij Amnesty International in Human Rights Watch je bilo med 31. decembrom 2025 in 3. januarjem 2026 ubitih najmanj 28 ljudi, vključno z otroki, v 13 mestih po državi. Varnostne sile, vključno z Revolucionarno gardo (IRGC) in policijo (FARAJA), so proti demonstrantom uporabile strelno orožje, gumijaste naboje, vodne topove in solzivec. Demonstracije, ki so se sprva začele zaradi visokih cen hrane in inflacije, so hitro prerasle v odkrito politično nasprotovanje vladajočemu režimu. Protestniki v večjih mestih, kot so Teheran, Tabriz in Isfahan, vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju in pozivajo k padcu diktature. Trgovci v mestnih bazarjih so v znak protesta zaprli svoje prodajalne, medtem ko so se na ulicah vrstili napadi na simbole režima, vključno z zažiganjem policijskih motornih koles in uradov guvernerjev. Analitiki ocenjujejo, da so trenutni nemiri najbolj resna grožnja islamski republiki v zadnjih letih, saj se režim spopada s popolno izgubo zaupanja javnosti. Kljub napovedim pravosodnih organov o strožjem pregonu in uporabi brutalnih metod za zadušitev upora, se protesti po državi nadaljujejo. Mednarodna skupnost, vključno z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, pozorno spremlja dogajanje, opozicija pa se vse bolj združuje okoli izgnanega prestolonaslednika Reze Pahlavija.

V mestu Minneapolis v Združenih državah Amerike so agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo, 7. januarja 2026, smrtno ustrelili 37-letno Renee Nicole McLean Good. Žrtev, sicer mati treh otrok in pesnica, je bila po navedbah lokalnih poročil ustreljena od blizu, kar so ujeli tudi videoposnetki, ki so se hitro razširili v javnosti. Dogodek je sprožil val ogorčenja in množične proteste v mestu, kjer so se prebivalci zbrali v znak protesta proti policijskemu nasilju in metodam dela imigracijskih oblasti. Preiskava dogodka še poteka, vendar so objavljeni posnetki, ki prikazujejo trenutek streljanja, povzročili močne čustvene odzive in dodatno zaostrili odnose med lokalno skupnostjo in zveznimi organi. Aktivisti in prebivalci zahtevajo odgovornost za dejanje, ki ga mnogi opisujejo kot hladnokrvni uboj. Agencija ICE se na podrobna vprašanja o okoliščinah streljanja še ni odzvala s celovitim pojasnilom, kar še povečuje nezaupanje javnosti. Incident ponovno odpira vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov ICE za delovanje v urbanih okoljih ter o uporabi smrtonosne sile. Minneapolis, ki je bil v preteklosti že prizorišče večjih nemirov zaradi policijskega nasilja, se ponovno sooča z napetostmi, medtem ko se družina žrtve pripravlja na pravni boj za ugotovitev resnice o njeni smrti.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po smrtnem streljanju med operacijo ICE v Minneapolisu, kjer je umrla ameriška državljanka Renee Nicole Good, so se pojavile napetosti med zvezno vlado in zvezno državo Minnesota. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado, da je v vojni z njegovo državo. Posnetek naj bi prikazoval zvezne agente, ki preprečujejo zdravniku pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila izprašana o tem, zakaj je Renee Nicole Good označila za domačo teroristko.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

V venezuelski prestolnici Caracas so se razmere po aretaciji predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil dodatno zaostrile. Kljub odsotnosti dolgoletnega voditelja se prebivalci soočajo s povečano represijo, ki jo izvajajo policijske enote z avtomatskim orožjem in oborožene milice. Po celotnem mestu so vzpostavili številne vojaške nadzorne točke, kar je v mestu povzročilo vzdušje strahu in negotovosti. Lokalno prebivalstvo se izogiba javnemu izražanju mnenj in izhodom na ulice, medtem ko lastniki trgovin zaradi strahu pred plenjenjem omejujejo vstop večjim skupinam ljudi. Oblasti so v ponedeljek pridržale štirinajst tujih novinarjev, od katerih so enega izgnali iz države, ostale pa kasneje izpustili. Poročila britanske mreže BBC nakazujejo, da se varnostne razmere v državi po Madurovem odhodu niso stabilizirale, temveč se nadzor nad civilnim prebivalstvom še stopnjuje.

Donald Trump je na družbenih omrežjih objavil, da bi moral obrambni proračun za fiskalno leto 2027 znašati 1,5 bilijona dolarjev. Hkrati so se na stavni platformi Polymarket povečale možnosti, da bo Trump leta 2026 pridobil Grenlandijo. Senat je sprejel resolucijo o vojnih pooblastilih glede Venezuele, s čimer je ponudil redek grajo Trumpovi administraciji. Medtem so na Wall Streetu poskočila podjetja za proizvodnjo orožja, po povečanju obrambnega proračuna. V prvem letu Trumpovega mandata je bila izvedena vrsta izvršnih ukrepov, ki so povzročili velike spremembe v zvezni vladi.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

V ameriški zvezni državi Indiana se je zvrstilo več nasilnih dogodkov, povezanih z osumljenci s težko kriminalno preteklostjo. Policija v Mishawaki je na silvestrovo ustrelila 55-letnega Stephena Sherwooda, ki je bil leta 1997 obsojen zaradi brutalnega umora štiriletne dekletce v okrožju Morgan. Sherwood, ki se je v preteklosti izognil smrtni kazni, se sedaj sooča z novimi obtožbami, vključno s poskusom umora, potem ko so ga policisti ustavili in je prišlo do streljanja. V ločenem incidentu se je na novoletni dan policiji v Indianapolisu predal 19-letni Antwan Hayes. Hayes je bil iskan več tednov zaradi obtožb umora in vloma, povezanih s streljanjem v novembru, v katerem je izgubil življenje 23-letni Kenneth Murff Jr. Primera izpostavljata ponavljajoče se vzorce nasilnega kriminala in težave pri nadzoru nad posamezniki z zgodovino hudih kaznivih dejanj. Dogodki v Indiani so del širšega vala prazničnega nasilja, ki so ga organi pregona v Združenih državah Amerike obravnavali ob prelomu leta. Medtem ko oblasti preučujejo okoliščine policijskega streljanja na Sherwooda, Hayesova predaja prinaša določen napredek v preiskavi novembrskega uboja, ki je pretresel lokalno skupnost v Indianapolisu.

Iranske varnostne sile so v Teheranu nasilno razgnale protestnike, ki so se zbrali na osrednjem bazarju v iranski prestolnici. Po poročanju nevladnih organizacij in posnetkih na družbenih omrežjih je policija uporabila solzivec, da bi prekinila shod, na katerem so udeleženci vzklikali gesla v podporo nekdanji dinastiji Pahlavi in proti trenutnemu verskemu vodstvu države. Val protestov, ki se širi po celotnem Iranu, je terjal že najmanj 27 smrtnih žrtev med demonstranti. Napetosti v državi se stopnjujejo, saj se protesti iz lokalnih nezadovoljstev spreminjajo v širši upor proti islamskemu režimu. Incident na velikem bazarju velja za simbolno pomembnega, saj ta del mesta tradicionalno velja za gospodarsko središče Teherana.

V Iranu se je v zadnjih desetih dneh močno zaostril val protestov, ki so jih sprožile hude gospodarske težave v državi. Po poročanju tiskovne agencije Fars so se nemiri razširili po celotni državi, pri čemer so se spopadi med protestniki in varnostnimi silami stopnjevali v nasilje. V zadnjih incidentih na zahodu države je bil ubit policist, skupno število smrtnih žrtev med civilisti pa je naraslo na najmanj 27 oseb. Najhuje je bilo v provinci Ilam na zahodu Irana, kjer so se protestniki spopadli s policijo zaradi nezadovoljstva nad visoko inflacijo in pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin. Iranske oblasti so na ulice napotile dodatne enote, vendar se demonstracije kljub represivnim ukrepom nadaljujejo. Protesti odražajo globoko nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva, ki ga hromijo tudi mednarodne sankcije in visoka stopnja brezposelnosti.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med zadnjim valom protestov povzpelo na najmanj 36, so sporočili aktivisti za človekove pravice. Protesti, ki trajajo že deset dni, so se sprva začeli zaradi nezadovoljstva nad gospodarskimi razmerami v državi, vendar so hitro prerasli v širši protivladni upor. Po poročanju lokalnih virov so varnostne sile aretirale več kot 1200 ljudi, medtem ko se nasilje na ulicah iranskih mest stopnjuje. Demonstranti izražajo globoko nezadovoljstvo z režimom, kar je privedlo do ostrih odzivov policije in paravojaških enot. Kljub poskusom oblasti, da bi z omejitvijo dostopa do spleta in uporabo sile zadušile nemire, se protesti širijo v različne province. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj število žrtev med civilisti še naprej narašča, razmere pa ostajajo nestabilne.