Delcy Rodriguez je uradno prevzela položaj vršilke dolžnosti predsednice Venezuele, potem ko so ameriške sile zajele dosedanjega predsednika Nicolasa Madura. Do zamenjave na vrhu države je prišlo v času izredne politične nestabilnosti in po stopnjevanju pritiska Združenih držav Amerike na Caracas. Čeprav Rodriguez velja za dolgoletno zvesto sodelavko Madura, so se v mednarodni javnosti pojavila ugibanja o njeni morebitni vlogi pri predsednikovem padcu, nekateri viri pa nakazujejo celo na obstoj dogovora med njo in administracijo v Washingtonu. Rusija in Kitajska sta kljub dramatičnim spremembam izrazili podporo novi vršilki dolžnosti, kar nakazuje na poskus ohranitve stabilnosti v državi pod novim vodstvom. Medtem ko se Rodriguez spopada z izzivi utrditve oblasti, je že vzpostavila stike z regionalnimi voditelji, med drugimi se je po telefonu pogovarjala z brazilskim predsednikom Luizom Inaciom Lulo da Silvo. Mednarodna skupnost pozorno spremlja nadaljnje korake nove predsednice, saj bo od njenih odločitev odvisna prihodnja politična in gospodarska usmeritev Venezuele.

V venezuelski prestolnici Caracas so v ponedeljek pozno zvečer poročali o silovitem streljanju in eksplozijah v neposredni bližini predsedniške palače Miraflores. Dogodki so povzročili splošni preplah in kaos v mestu, medtem ko se napetost v državi stopnjuje. Po nekaterih navedbah naj bi do incidentov prišlo v času, ko so ameriške sile domnevno prijele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, vendar uradne potrditve teh informacij še ni. Lokalni mediji in priče poročajo o dramatičnem premiku v politični pokrajini Venezuele, saj so se spopadi začeli takoj po padcu mraka. Razmere v prestolnici ostajajo nejasne, vojaške in policijske sile pa naj bi bile v stanju visoke pripravljenosti. Poročila o streljanju so sprožila ugibanja o morebitnem poskusu prevrata ali obsežni vojaški operaciji, ki bi lahko korenito spremenila prihodnost države.

Venezuelska policija je v ponedeljek pozno zvečer v prestolnici Caracas uporabila strelno orožje za odvračanje dronov, ki so preletavali območje okoli predsedniške palače Miraflores. Uradni viri so potrdili, da je šlo za preventivno delovanje z namenom nevtralizacije morebitne grožnje iz zraka. Incident se je zgodil v času izjemno visoke napetosti v državi, le nekaj dni po domnevni aretaciji predsednika Nicolása Madura s strani ameriških enot. Poročila navajajo, da so bili streli slišni v širšem okolju predsedniške rezidence, kar je povzročilo preznemirjenje med prebivalci prestolnice. Venezuelske oblasti dogodek obravnavajo kot resen varnostni izziv v kontekstu nedavnih političnih pretresov in vojaških operacij na ozemlju države. Podrobnosti o lastništvu ali namenu dronov za zdaj ostajajo neznane, prav tako ni poročil o morebitnih poškodovanih ali gmotni škodi zaradi streljanja.

Tajvanska opozicijska bloka Nacionalna stranka (Kuomintang) in Stranka ljudstva (TPP) sta v parlamentu blokirala sprejetje državnega proračuna za leto 2025, kar je povzročilo preplah glede financiranja ključnih javnih storitev in infrastrukturnih projektov. Župan mesta Tainan, Huang Wei-che, je opozoril, da bo zaradi blokade nastal primanjkljaj v višini več kot 340 milijonov tajvanskih dolarjev, kar neposredno ogroža varnostne in sanitarne izboljšave v šolah ter pravice učiteljev do izplačil. Brez pravočasne potrditve sredstev so ustavljeni številni lokalni projekti, vključno s prenovo dotrajanih šolskih prostorov. Kriza se širi tudi na področje javnega prevoza, saj je Uprava za avtoceste pri Ministrstvu za promet opozorila, da bodo sredstva za priljubljeno shemo mesečnih vozovnic TPASS pošla do konca tega meseca. Najbolj prizadeta bodo območja Tajpeja, Novega Tajpeja, Keelunga in Taoyuana, kjer se na tisoče potnikov zanaša na subvencionirane prevoze. Medtem opozicijska Stranka ljudstva pod vodstvom Huanga Kuo-changija obtožuje vlado predsednika Laija Ching-teja, da namerno ne upošteva zakonskih obveznosti glede povišanja plač policistom in gasilcem ter neustreznega financiranja njihovih pokojnin, zaradi česar so napovedali brezplačno pravno pomoč za upokojeno osebje v tožbah proti vladi.

V tajvanskem parlamentu je prišlo do nove zaostritve politične krize, saj sta opozicijski stranki Kuomintang (KMT) in Tajvanska ljudska stranka (TPP) že šestič zapored blokirali obravnavo predloga državnega proračuna za leto 2026. Blokada vključuje tudi obsežen zakonodajni paket za obrambo v vrednosti 1,25 bilijona tajvanskih dolarjev, ki je namenjen krepitvi asimetričnih obrambnih zmogljivosti države. Opozicija trdi, da je proračun v trenutni obliki nezakonit in neustrezen, medtem ko vladajoča Demokratična napredna stranka (DPP) opozarja na daljnosežne posledice za državljane. Vladni predstavniki so izpostavili, da bo ustavitev proračunskega procesa neposredno vplivala na socialne transferje, subvencije za javni prevoz TPASS, projekte za zaščito pred poplavami in ključno infrastrukturo, kot je podzemna železnica v Taoyuanu. V okraju Pingtung so že sporočili, da bodo njihova lastna sredstva za subvencioniranje prevoza zadostovala le še za mesec dni. Premier Cho Jung-tai in predsednik Lai Ching-te sta napovedala obiske na terenu, s katerimi želita javnost opozoriti na negativne vplive opozicijske blokade na nacionalno varnost in lokalni razvoj.

Ukrajina se je v zadnjih tednih znašla v stanju političnega vakuuma, kar so povzročili ruski napadi na energetsko infrastrukturo, pomanjkanje kadrov in notranji korupcijski škandali. Kot poroča ameriški časnik The New York Times, se država v času množičnih izpadov električne energije sooča z odsotnostjo ključnih vladnih osebnosti, vključno z ministrom za energetiko in pravosodje, kar hromi delovanje državnih institucij. Razmere dodatno otežuje odsotnost vodje urada predsednika, ki je ključen za pogajanja z Združenimi državami Amerike. Strokovnjaki napovedujejo, da bi se lahko v prihodnjih tednih kriza vodenja še poglobila, saj država težko nadomešča izpadle zmogljivosti in hkrati ohranja stabilno politično strukturo. Ministrstvo za pravosodje je ostalo brez vodstva zaradi korupcijskih obtožb, kar v času vojne zmanjšuje zaupanje v institucije. Energetski sektor pa je zaradi nenehnih ruskih raketnih napadov na robu zloma, kar neposredno vpliva na logistiko in varnostno situacijo v državi. Ta kombinacija tehničnih težav in pomanjkanja političnega vodstva bi lahko resno ogrozila ukrajinsko obrambno sposobnost in mednarodno sodelovanje.

V Kijevu so našli mrtvo Ano Dagajevo, hčerko generala Jurija Dagajeva, ki je bil znan po svoji vlogi v primeru umora novinarja Georgija Gongadzeja, soustanovitelja Ukrajinske pravde.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v seriji javnih izjav ponovno izrazil podporo protivladnim protestnikom v Iranu in poudaril, da Izrael pozorno spremlja razmere v državi. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je premier v svojem zadnjem nagovoru zatrdil, da judovska država stoji ob strani tistim, ki v Iranu izražajo nezadovoljstvo z režimom. Izraelsko vodstvo je dogajanje označilo za pomemben proces, ki ga Teheran ne bi smel spregledati. Netanjahu je v svojem nastopu uporabil retoriko, ki jo iranske oblasti označujejo za neposredno vmešavanje v notranje zadeve države. Izraelski premier je dejal, da si iransko ljudstvo zasluži svobodo, ter obljubil nadaljnje mednarodno spremljanje dejavnosti varnostnih sil v Teheranu in drugod po državi. Izjave prihajajo v času povečanih regionalnih napetosti, kjer se interesi obeh držav pogosto spopadajo na več frontah.

Teuta Hoxha, aktivistka skupine Palestine Action, je po 60 dneh prekinila gladovno stavko v britanskem priporu zaradi kritičnega poslabšanja zdravstvenega stanja. Skupina Prisoners For Palestine je sporočila, da Hoxha potrebuje nujno bolnišnično oskrbo, ki pa naj bi ji jo v zaporu domnevno odrekali. Aktivistka je s stavko protestirala proti dolgotrajnemu priporu brez sojenja in kršenju njenih procesnih pravic. Hoxha je del skupine Filton 24, ki izvaja neposredne akcije proti podjetjem, povezanim z izraelsko vojaško industrijo. Njen protest je pritegnil mednarodno pozornost k vprašanju ravnanja s propalestinskimi aktivisti v Združenem kraljestvu. Čeprav je stavko začasno ustavila, njeni podporniki opozarjajo, da so ji britanske oblasti med pridržanjem sistematično omejevale dostop do ustreznih zdravstvenih storitev, kar bi lahko pustilo trajne posledice na njenem zdravju.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je indijskim državljanom svetovalo, naj se izogibajo nenujnim potovanjem v Iran zaradi nedavnih dogodkov in protestov. Tiste, ki že živijo v Iranu z vizumi za prebivanje, so pozvali, naj se registrirajo na indijskem veleposlaništvu, da bi jim lahko zagotovili pomoč in informacije.

V grškem mestu Patras sta bila na prostost izpuščena lastnika nočnega kluba Avantaz, kjer je prejšnjo nedeljo po brutalnem pretepu umrl 30-letni moški. Policija je 40-letnega in 56-letnega moškega sprva pridržala zaradi suma oviranja pravosodja, krivega pričanja in uničenja videoposnetkov nadzornih kamer, ki so ključni za preiskavo nasilnega dogodka. Pred sodno palačo se je zbrala množica ogorčenih sorodnikov in prijateljev pokojnega Koste, ki so zahtevali pravico in obsojali dejanja lastnikov, pri čemer je zaradi močnih čustev prišlo tudi do zdravstvenih težav med prisotnimi. Sodišče je po hitrem postopku enega od lastnikov spoznalo za nedolžnega, drugemu pa je prisodilo tri leta in devet mesecev zapora. Kljub izrečeni kazni je bil obsojeni izpuščen na prostost do rešitve pritožbe, kar je v javnosti in med svojci žrtve sprožilo val novega ogorčenja. Zaradi napetosti so območje varovale močne policijske sile, ulica Gounari pa je bila za promet zaprta. Preiskava o tem, kdo je neposredno odgovoren za smrt moškega romske narodnosti, se medtem nadaljuje s pomočjo preostalih dokazov.

Moussa Nguebmbaye, odgovorni urednik spletnega portala Nouvelles.TD, je bil 5. januarja 2026 po zaslišanju na osrednji policijski postaji št. 2 v N'Djameni izpuščen na prostost. Postopek proti novinarju se je začel na podlagi ovadbe, ki jo je vložila policijska postaja št. 17 zaradi domnevnega obrekovanja. Spor se je razvil po objavi prispevka, v katerem je Nguebmbaye poročal o domnevno samovoljnem izrekanju glob s strani omenjene policijske postaje. Zaslišanje je trajalo približno dve uri, novinarja pa so podpirali številni stanovski kolegi in pravni zastopniki. Nguebmbayeja je spremljala ekipa odvetnikov iz Združenja spletnih medijev Čada (AMET), dogodka pa sta se udeležila tudi predsednik Sindikata čadskih novinarjev (UJT) Abass Mahmoud Tahir in podpredsednik AMET Djimet Wiché. Primer ponovno odpira vprašanja o svobodi tiska v državi in pritiskih varnostnih organov na kritično poročanje o delu javnih institucij. Kljub izpustitvi ostaja vprašanje morebitnega nadaljnjega kazenskega pregona odprto.

Izraelska vlada je v ponedeljek, 5. januarja 2026, pred vrhovnim sodiščem ponovno zavrnila zahteve po prostem dostopu mednarodnih medijev do območja Gaze. Kljub veljavni prekinitvi ognja, ki je stopila v veljavo 10. oktobra 2025, Tel Aviv vztraja, da vstop novinarjev brez vojaškega spremstva predstavlja nesprejemljivo varnostno tveganje. V uradnem dokumentu, poslanem sodišču, so poudarili, da so grožnje in incidenti na terenu še vedno prisotni, zato obrambno ministrstvo odsvetuje nenadzorovano gibanje tujih poročevalcev. Združenje tujega tiska (FPA), ki zastopa stotine dopisnikov, se je na sodišče obrnilo že leta 2024, potem ko je Izrael od začetka vojne oktobra 2023 skoraj popolnoma zaprl meje za neodvisno poročanje. Trenutno je vstop omogočen le redkim izbranim novinarjem pod strogim nadzorom izraelskih obrambnih sil (IDF), kar po mnenju združenja onemogoča objektivno in celovito obveščanje javnosti o humanitarnih razmerah in dogajanju v palestinski enklavi. Odločitev vrhovnega sodišča o peticiji FPA bo ključna za prihodnjo medijsko svobodo na tem konfliktnem območju.

Združenje urednikov Zahodne Afrike (WAES) je pozvalo k nujni preiskavi dogodka na tržnici Kasoa v osrednji regiji Gane, kjer naj bi pripadniki nacionalne gasilske službe (GNFS) fizično napadli novinarja Samuela Adda med opravljanjem njegovega dela. Addo, sicer sodelavec medijske hiše Class Media Group, je dokumentiral spopad med gasilci in lokalnimi trgovci, ko so se gasilske enote trudile pogasiti uničujoč požar na tržnici. Po poročanju žrtve so ga gasilci zgrabili za vrat in mu roke zvili za hrbet, pri čemer naj bi med napadom izgubil tudi večjo vsoto denarja v višini približno 10.200 ganskih cedijev. Vlada Gane je prek ministra za komunikacije Felixa Kwakyeja Ofosuja ostro obsodila incident in napovedala kazenske ukrepe proti odgovornim osebam. WAES je ob tem poudaril, da novinarji za snemanje dogodkov na javnih mestih ne potrebujejo nobenega posebnega dovoljenja, in zavrnil kakršne koli utemeljitve GNFS za nasilno ukrepanje. Novinar je primer že uradno prijavil policiji, kjer je podal izjavo o napadu in domnevnem ropu, medtem ko so se napetosti na območju tržnice Kasoa po požaru in spopadih še povečale. Odločen odziv vlade in medijskih združenj kaže na resnost razmer glede varnosti novinarjev v regiji.

Iranska vlada se je na razširjene protivladne proteste, ki so zajeli najmanj 78 mest po vsej državi, odzvala z uvedbo mesečnih bonov v vrednosti 10 milijonov rialov (približno 5,50 britanskega funta) za državljane. S tem ukrepom skušajo oblasti pomiriti prebivalstvo, ki se spopada z več kot 36-odstotno inflacijo in razpolovljeno vrednostjo nacionalne valute. Kljub ponujeni pomoči so se demonstracije, ki so se začele pred tednom dni v Teheranu, sprevrgle v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami, pri čemer so zahteve prerasle iz gospodarskih v politične pozive k spremembi režima. Po podatkih človekoljubnih organizacij je v nemirih umrlo najmanj 20 ljudi, med njimi naj bi bili tudi trije otroci, skoraj tisoč oseb pa je bilo aretiranih. Vodja iranskega sodstva Gholamhossein Mohseni Ejei je v ponedeljek opozoril, da država ne bo kazala nobene popustljivosti do tistih, ki jih je označila za izgrednike, in ukazal tožilcem, naj ravnajo odločno. Čeprav oblasti trdijo, da ločujejo med mirnimi protestniki in nasilneži, nevladne organizacije varnostne sile obtožujejo neselektivnega streljanja na civiliste. Gospodarska kriza, ki jo poglabljajo mednarodne sankcije zaradi jedrskega programa, povzroča resne težave pri oskrbi z vodo in elektriko, medtem ko finančne institucije za leto 2026 napovedujejo recesijo.

Venezuelski opozicijski voditelj Edmundo González je v uradni izjavi poudaril, da je takojšnja izpustitev vseh političnih zapornikov ključen pogoj za normalizacijo razmer v državi. Po navedbah nevladne organizacije Foro Penal je v venezuelskih zaporih trenutno 863 oseb, ki so pridržane iz političnih razlogov. González, ki se razglaša za zmagovalca predsedniških volitev julija 2024, je te zapornike označil za talce sistema preganjanja in pozval k njihovi brezpogojni osvoboditvi. Opozicijski voditelj je hkrati pozval venezuelske oborožene sile, naj priznajo rezultate volitev iz julija 2024, saj po njegovem mnenju le spoštovanje volje ljudstva omogoča resen in odgovoren proces tranzicije. Razmere v državi so se dodatno zaostrile po posredovanju Združenih držav Amerike, kar je vplivalo na stabilnost režima Nicolása Madura, vendar prebivalci Venezuele pričakujejo, da konec trenutne politične ere ne bo hiter. Vprašanje usode zaprtih civilistov in vojakov ostaja osrednja točka političnih napetosti in mednarodnega pritiska na uradni Caracas.

Ugandska vlada je v ponedeljek sprejela odločitev o prepovedi neposrednih prenosov nemirov, nezakonitih sprevodov in drugih nasilnih incidentov. Ukrep je bil uveden v času priprav na prihajajoče volitve, na katerih si predsednik Yoweri Museveni prizadeva za podaljšanje svoje štiridesetletne vladavine. Ministrstvo za obveščanje je ob tem prepovedalo tudi razširjanje kakršnih koli vsebin, ki bi jih bilo mogoče označiti za spodbujanje k sovraštvu ali nasilju. Novi predpisi močno omejujejo delovanje medijskih hiš in novinarjev na terenu, saj oblasti trdijo, da tovrstni prenosi ogrožajo javni red in mir. Kritiki režima in zagovorniki svobode tiska opozarjajo, da gre za poskus utišanja opozicije in preprečevanje dokumentiranja morebitnih nepravilnosti ali policijskega nasilja med volilnim procesom. Odločitev odraža stopnjevanje napetosti v državi, kjer so se v preteklosti protivladni protesti pogosto končali s smrtnimi žrtvami in množičnimi aretacijami.

Ameriški predsednik Donald Trump je po aretaciji Nicolása Madura in prevzemu začasnega upravljanja Venezuele s strani Združenih držav Amerike izključil možnost, da bi državo vodila opozicijska voditeljica María Corina Machado. Po poročanju tujih medijev, vključno z Washington Postom, je glavni razlog za predsednikovo odločitev dejstvo, da je Machadova lani prejela Nobelovo nagrado za mir, za katero si je močno prizadeval tudi Trump sam. Predsednik naj bi v zasebnih krogih izrazil nezadovoljstvo, ker naj bi mu bila nagrada "ukradena", obenem pa je javno trdil, da Machadova nima zadostnega spoštovanja ljudstva za vodenje države. Združene države Amerike so po vojaškem posredovanju v Caracasu napovedale neposredno upravljanje Venezuele, dokler ne zagotovijo varnega prehoda oblasti. Čeprav je Machadova sprva podpirala Trumpovo agresivno strategijo proti Madurovemu režimu, jo je ameriški predsednik zdaj politično osamil. Kritiki poudarjajo, da je takšna odločitev posledica Trumpovega osebnega zamere do Nobelovega odbora in prejemnice nagrade, kar bi lahko resno ogrozilo stabilnost politične tranzicije v Venezueli in legitimnost novih oblasti v očeh mednarodne javnosti.

Španski minister za zunanje zadeve José Manuel Albares je v ponedeljek sporočil, da bo Španija kljub ameriškemu zajetju Nicolása Madura ohranila diplomatske stike z venezuelsko vlado, ki jo trenutno vodi začasna predsednica Delcy Rodríguez. Albares je vojaško operacijo Združenih držav Amerike označil za nevaren presedan, ki krši mednarodno pravo. Poudaril je, da Madrid ne priznava izidov venezuelskih volitev iz leta 2024, vendar ostaja zavezan dialogu tako z oblastmi v Caracasu kot z opozicijo pod vodstvom Edmunda Gonzáleza in Maríe Corine Machado. Zunanji minister je pojasnil, da je neposredna komunikacija z vlado Delcy Rodríguez nujna za zagotavljanje stabilnosti in preprečevanje nasilnih spopadov med Venezuelci. Poseben poudarek je namenil prizadevanjem za izpustitev španskih državljanov, ki so zaprti v venezuelskih zaporih. Dogajanje je sprožilo tudi oster notranjepolitični spor v Španiji, saj opozicijska Ljudska stranka (PP) kritizira vlado Pedra Sáncheza zaradi domnevnega popuščanja chavismi, medtem ko vlada očita opoziciji molk ob Trumpovih enostranskih potezah.

Asociacija neodvisnih elektronskih medijev (ANEM) je v svojem zadnjem poročilu opozorila na kritične razmere glede varnosti medijskih delavcev v Beogradu. V zadnjih devetih mesecih so zabeležili najmanje 25 primerov oviranja dela in neposrednih napadov na novinarske ekipe na območju med Pionirskim parkom in stavbo Narodne skupščine Republike Srbije. Incidenti so se dogajali v neposredni bližini šotorskega naselja, ki so ga postavili podporniki oblasti. Po navedbah združenja ANEM so bili medijski delavci tarča verbalnih in fizičnih napadov, medtem ko so poskušali poročati o dogajanju pred parlamentom. Organizacija je objavila podrobno kronologijo napadov, ki razkriva sistematično oviranje poročanja in sovražno nastrojenost do novinarjev, ki niso del provladnih medijskih struktur. Poročilo poudarja, da se je število incidentov povečalo po širitvi protestnega tabora, kar ogroža svobodo govora in pravico javnosti do obveščenosti v državi.

Iran so v zadnjih petih desetletjih pretresli številni valovi protestov in stavk, ki so odražali globoko zakoreninjene politične in gospodarske težave države. Vse od islamske revolucije leta 1979, ko so študenti in naftni delavci s protesti odstavili šaha in ustanovili islamsko republiko, so državljani Irana redno izražali svoje nezadovoljstvo na ulicah. V zadnjem obdobju so se nemiri ponovno razširili po celotni državi, sprožil pa jih je hiter gospodarski propad, ki vpliva na vse družbene sloje. Najnovejši val protestov in stavk, ki traja že več kot teden dni, poudarja neustavljivo stopnjevanje napetosti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in političnih omejitev. Prebivalstvo, ki se spopada s hudimi finančnimi stiskami, se na ulice podaja kljub strogim varnostnim ukrepom režima. Iranska zgodovina kaže, da so prav množični protesti tisti faktor, ki je v preteklosti že korenito spremenil politično krajino regije, kar povečuje negotovost glede prihodnje stabilnosti te države na Bližnjem vzhodu.

Gholam-Hossein Mohseni-Ejei, predsednik iranskega sodstva, je pozval vladne uradnike in predstavnike oblasti, naj se aktivno vključijo v dialog z nezadovoljnimi državljani na javnih mestih, vključno s tržnicami, džamijami in univerzami. Po njegovih besedah je dolžnost vseh uradnikov, da prisluhnejo skrbem prebivalstva, razjasnijo morebitne nejasnosti glede državnih politik in prevzamejo polno odgovornost za svoje delovanje. Poziv prihaja v času, ko se iranske oblasti spopadajo z notranjimi pritiski in zahtevami po večji transparentnosti ter odgovornosti državnih institucij. Ejei je poudaril, da bi morala biti prisotnost med ljudmi prednostna naloga za zmanjšanje napetosti in odpravo dvomov, ki se pojavljajo v javnosti. Izpostavil je potrebo po neposrednem pojasnjevanju ukrepov, s čimer bi se izognili širjenju dezinformacij in okrepili zaupanje v pravosodni in upravni sistem države. Čeprav so njegove izjave usmerjene v pomiritev javnosti, ostaja vprašljivo, kako se bodo ti pozivi prenesli v konkretna dejanja na terenu.

V Teheranu so se odvili ključni pravni postopki v primeru umora Mansoureh Qadiri Javid, novinarke tiskovne agencije IRNA, ki je bila novembra 2024 žrtev nasilnega dejanja s strani svojega soproga. Po navedbah pooblaščenca oškodovancev je vrhovno sodišče Irana uradno zavrnilo pritožbo obtoženca za ponovno sojenje, s čimer je obsodba postala pravnomočna. Primer je sedaj predan uradu za izvrševanje kazenskih sankcij, kjer se pripravlja izvedba dosojene kazni. Posebnost tega pravosodnega procesa je bila ureditev vprašanja razlike v krvnini (diya), ki je po lokalni zakonodaji pogoj za izvršitev povračilne kazni (qisas), kadar gre za različna spola vpletenih. Odvetnik družine pokojne je pojasnil, da so sredstva za plačilo te razlike zagotovili iz neizplačane dote (mehrieh), ki jo je dolgoval obsojenec. S tem so bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji za prehod primera v končno fazo izvršbe, medtem ko je javnost v Iranu pozorno spremljala usodo novinarke, ki je postala simbol boja proti družinskemu nasilju v medijskih krogih.

Politična kriza v nigerijski zvezni državi Rivers se je poglobila, potem ko sta namestnica guvernerja Ngozi Odu in generalni sekretar tamkajšnje vlade Benibo Anabraba uradno izstopila iz Ljudske demokratične stranke (PDP) in se pridružila vladajočemu Vsenarodnemu progresivnemu kongresu (APC). Odujeva je svojo odločitev naznanila po dolgotrajnih napetostih med guvernerjem Siminalayijem Fubaro in ministrom za zvezno prestolnico Nyesomom Wikejem. Anabraba je odstopno izjavo podal v pismu, datiranem 5. januarja 2026, v katerem je pojasnil svoj odhod iz stranke PDP na lokalni ravni. Prestopa ključnih uradnikov sledita valu političnih prebežnikov v regiji, ki ga je sprožil guverner Fubara z lastnim prestopom v APC decembra lani. Politični analitiki ocenjujejo, da ti premiki močno slabijo vpliv opozicijske PDP v državi Rivers, ki velja za eno najpomembnejših gospodarskih središč v Nigeriji. Razkol med guvernerjem in ministrom Wikejem je povzročil destabilizacijo lokalne uprave, kar se zdaj odraža v množičnem odhajanju visokih funkcionarjev v konkurenčni politični tabor.

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da je Washington "pripravljen in opremljen" za odziv, če bo Iran ubil več protestnikov. Teheran je opozoril, da bi posredovanje destabiliziralo regijo.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v svojem zadnjem odzivu ponovno izrazil javno podporo protivladnim protestom v Iranu. Njegove izjave so v Teheranu interpretirali kot neposredno spodbujanje nemirov in vmešavanje v notranje zadeve države, iranski uradniki pa so se na njegove besede odzvali z opozorili o nesprejemljivosti takšne retorike. Trumpovo stališče stopnjuje napetosti med državama, saj ameriški predsednik ne le podpira protestniška gibanja, temveč s svojimi objavami na družbenih omrežjih namiguje na možnost aktivnejše vloge ZDA pri zaščiti udeležencev protestov. Iranski politični vrh, vključno z nekdanjimi ministri in diplomati, je te napovedi označil za poskus spodbujanja državljanske vojne, kar še dodatno zaostruje že tako krhke diplomatske odnose med Washingtonom in Teheranom.

Bolgarski predsednik Rumen Radev je napovedal, da bo v prihodnjih dneh podelil prvi mandat za sestavo nove bolgarske vlade. Odločitev je bila sprejeta 19. decembra 2025 ob zaključku posvetovanj s predstavniki parlamentarnih skupin v 51. narodni skupščini. Radev je po seriji pogovorov s strankami ocenil pripravljenost političnih subjektov na oblikovanje stabilne koalicije, ki bi državo popeljala iz obdobja politične negotovosti. Postopek podelitve mandata sledi ustavnim določilom, po katerih se prvi mandat podeli najmočnejši parlamentarni skupini. Politična situacija v Bolgariji ostaja napeta, saj so bila predhodna posvetovanja ključna za razjasnitev razmerij med strankami v novem sklicu parlamenta. Radev je poudaril nujnost oblikovanja vlade, ki bo sposobna nasloviti proračunska vprašanja in strateške cilje države. Podelitev mandata predstavlja uradni začetek procesa, v katerem bo imela izbrana stranka omejen čas za oblikovanje ministrskega kabineta in pridobitev parlamentarne podpore.

Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Baker Kalibaf je v nedavnem nagovoru poudaril nujnost poslušanja glasov protestnikov in vzpostavitve dialoga z njimi. Kalibaf je v svojih izjavah razločil med legitimnimi pritožbami državljanov in tistimi posamezniki, ki so po njegovih trditvah povezani s tujimi obveščevalnimi službami. Po njegovih besedah mora država omogočiti varen prostor za izražanje nezadovoljstva, hkrati pa odločno ukrepati proti tistim, ki naj bi delovali v interesu tujih sil. Poleg vprašanj javnega reda se je predsednik parlamenta dotaknil tudi gospodarske problematike, kjer je zagotovil, da vlada ne bo odpravila preferencialnih menjalnih tečajev za ključne dobrine. Ta poteza je usmerjena v stabilizacijo cen osnovnih življenjskih potrebščin v času, ko se država spopada z močnimi inflacijskimi pritiski in socialnimi nemiri. Kalibafova retorika nakazuje poskus pomiritve javnosti z obljubami o socialni varnosti, medtem ko oblast ohranja strogo ločnico do radikalnejših oblik upora.

Protesti v Iranu, ki so se začeli konec decembra zaradi gospodarskih razmer, se nadaljujejo, pri čemer je po navedbah aktivistov umrlo že najmanj 35 ljudi, 1200 pa je bilo aretiranih. Grožnje Donalda Trumpa Iranu so dobile novo dimenzijo po njegovem srečanju z Netanyahu-jem in zajetju Madura, kar je sporočilo tako Teheranu kot Trumpovi anti-intervencionistični bazi. Lindsey Graham je izrazil podporo protestom.

Protesti v Iranu zaradi gospodarske krize se nadaljujejo že drugi teden, pri tem pa prihaja do izmenjave groženj med najvišjimi iranskimi uradniki in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Trump je ponovil opozorila, da bodo ZDA močno udarile Iran, če bodo iranske sile poškodovale protestnike. Protesti, ki trajajo že en teden, so potekali sočasno z dogajanjem v Venezueli.

V starosti 67 let je na svojem domu v kraju Coxsackie v zvezni državi New York nenadoma umrl ameriški komik in nekdanji televizijski voditelj, ki je bil javnosti najbolje poznan po svojem delu pri oddaji Late Show. Novico o njegovi smrti so potrdili lokalni viri, podrobnosti o vzroku smrti pa za zdaj ostajajo neznane. Pokojni voditelj je pustil pomemben pečat v ameriški pozni večerni televizijski kulturi, kjer je s svojim slogom in humorjem zaznamoval določeno obdobje televizijske zabave. Njegova nenadna smrt je presenetila tako oboževalce kot kolege iz industrije zabave, ki so se mu že začeli poklanjati na družbenih omrežjih. Dogodek pomeni izgubo uveljavljenega imena na področju komedije in televizijske produkcije v Združenih državah Amerike.

Donald Trump se je srečal z Elonom Muskom in prvo damo Melanio Trump na večerji. Trump je Muska označil za supergenija z možnostjo napak. Izrazil je prepričanje, da bodo ZDA povrnile ves denar, porabljen za Ukrajino med njegovo administracijo. Prav tako je izjavil, da bo Kuba kmalu propadla. Trump je dejal tudi, da ZDA nujno potrebujejo Grenlandijo.

Zaradi zavlačevanja z obravnavo državnega proračuna so ogroženi obrambni projekti, vredni 78 milijard NTD. Poslanka stranke KMT Zheng Lijun je pozvala predsednika Lai Qingdeja in premierja Cho Jung-taija, naj pripravita proračun v skladu z zakonom. Zheng Lijun je predlagala, da bi moral biti proračun za vojsko in policijo prioriteta. Poleg že omenjenih kandidatov za župana mesta Taoyuan iz stranke DPP, Ho Chih-weija in Wang Yichuana, se je pojavilo ime Zhanga Dunhana. V Keelungu se za županski stolček leta 2026 obeta spopad med trenutnim županom Xie Guoliangom (KMT) in Tong Ziwelijem (DPP).

Južnokorejska politika se je znašla sredi novih obtožb o korupciji in zlorabi položaja, ki pretresajo tako opozicijsko Demokratsko stranko kot vladajočo stranko Narodna sila. Nekdanji vodja poslanske skupine Demokratske stranke Kim Byeong-gi je vpleten v škandal glede podkupnin za nominacije kandidatov na lokalnih volitvah leta 2022. Kim naj bi domnevno vedel, da je sodelavec poslanke Kang Sun-woo prejel 100 milijonov vonov od kandidata za mestnega svetnika, a je to zamolčal. Kljub pozivom k odstopu je Kim izjavil, da stranke ne bo zapustil po lastni volji, temveč se bo boril za dokazovanje svoje nedolžnosti. Istočasno se z očitki o neprimernem ravnanju sooča ministrska kandidatka Lee Hye-hoon iz vladajoče stranke Narodna sila. Občinska svetnica Son Ju-ha je javno obtožila Leejevo, da je med opravljanjem funkcije predsednice lokalnega odbora izvajala psihološki pritisk in nadlegovanje nad njo, medtem ko je bila Sonova noseča. Ti dogodki so sprožili ostre odzive v političnem prostoru, pri čemer vodstvo stranke Narodna sila zahteva uvedbo posebne preiskave o »korenitih korupcijskih kartelih« znotraj Demokratske stranke, medtem ko se sami branijo pred obtožbami o notranjem avtoritarizmu.

Jimmy Kimmel je ob prejemu nagrade Critics Choice izkoristil priložnost za izzivanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Kimmel se je Trumpu sarkastično zahvalil, da je prejel nagrado.

Nicolás Maduro Guerra, sin strmoglavljenega venezuelskega voditelja Nicolása Madura, je izjavil, da bo zgodovina pokazala, kdo so izdajalci. Prav tako je sam tarča Združenih držav.

V Združenih državah Amerike so se po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil razpltele ostre notranjepolitične razprave. Graham Platner, demokratski kandidat za senat iz zvezne države Maine, je pozval k množičnemu odporu proti po njegovih besedah nemoralnemu in gnusnemu dejanju Trumpove administracije. Platner, ki uživa podporo progresivnega krila stranke, je operacijo označil za primer gangsterizma, ki spodkopava mednarodne norme. Hkrati je Demokratski nacionalni odbor (DNC) začel zbirati sredstva v znak protesta proti prijetju Madura in njegove soproge Cilie Flores. Dogajanje sledi januarski vojaški operaciji, v kateri so ameriške posebne enote v Caracasu zajele Madura, ki ga Washington obtožuje narkoterorizma. Medtem ko administracija predsednika Donalda Trumpa opravičuje dejanje kot nujno za vzpostavitev demokracije in pregon kriminala, demokrati opozarjajo na zavajanje kongresa o načrtih v Venezueli. Napetosti med strankama se stopnjujejo pred prihajajočimi vmesnimi volitvami, saj kritiki administracije trdijo, da gre za kršitev suverenosti tuje države, medtem ko zagovorniki poudarjajo legitimnost pregona obtoženega diktatorja.

V prestolnici Venezuele, Caracas, se je na tisoče ljudi zbralo na množičnih protestih po poročilih o zajetju predsednika Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike. Do demonstracij je prišlo po uradnih navedbah venezuelskih oblasti o ujetju predsednika, kar je sprožilo aktivacijo ustavnih mehanizmov države. K protestom je javno pozval tudi sin odstavljenega voditelja, poslanec Nicolás Maduro Guerra, ki je podpornike pozval k zasedbi ulic v znak odpora proti ameriškemu posredovanju. Napetosti v državi so se stopnjevale že dalj časa, današnji dogodki pa predstavljajo vrhunec politične krize in neposrednega konflikta z Washingtonom. Medtem ko oblasti v Caracasu dogodek označujejo za ugrabitev in kršitev suverenosti, so privrženci vladajoče stranke preplavili mestna središča, kjer zahtevajo vrnitev Madura na oblast. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj so institucije v stanju pripravljenosti, poročila o usodi Madura pa so v središču mednarodne pozornosti.

Po Združenih državah Amerike in Kanadi so se protesti proti ameriški vojaški operaciji v Venezueli in zajetju predsednika Nicolása Madura razširili tudi v Pariz. V ZDA so demonstracije potekale v New Yorku, Washingtonu in Los Angelesu, v Philadelphii pa so se ob protestih pojavila tudi praznovanja med lokalno venezuelsko skupnostjo. Protestniki obsojajo agresijo in zahtevajo spoštovanje pravice venezuelskega ljudstva do samoodločbe.

Italijanska premierka Giorgia Meloni se je v nedeljo zvečer po telefonu pogovarjala z voditeljico venezuelske opozicije Mario Corino Machado o možnostih za mirno in demokratično tranzicijo v tej latinskoameriški državi. Iz urada italijanske vlade so sporočili, da sta sogovornici ocenili trenutne razmere v Venezueli in poudarili nujnost spoštovanja demokratičnih načel. Med pogovorom sta strani soglašali, da bi umik Nicolasa Madura s političnega prizorišča odprl novo poglavje upanja za prebivalce Venezuele. Po njunem mnenju bi to državljanom omogočilo uveljavljanje temeljnih svoboščin v okviru pravne države. Italijanska vlada s tem pogovorom potrjuje svojo podporo opozicijskim silam, ki si prizadevajo za končanje dolgoletne politične in gospodarske krize v državi, ki jo pesti avtoritarno vladanje sedanjega režima.

Donald Trump je po posredovanju ZDA v Venezueli ponovno izrazil zahtevo po Grenlandiji, kar je povzročilo oster odziv Danske in drugih severnih partneric Nata, kot so Švedska, Norveška in Finska. Te države so zavrnile kakršnekoli ameriške ozemeljske zahteve in izrazile nasprotovanje Trumpovim prizadevanjem.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike se v letu 2026 pripravlja na izdajo pomembnih sodb, ki bi lahko prinesle prve večje pravne poraze administraciji predsednika Donalda Trumpa. Kljub trenutni konservativni večini v razmerju 6 proti 3 pravni strokovnjaki ocenjujejo, da sodišče v drugem letu Trumpovega mandata morda ne bo več tako naklonjeno njegovim enostranskim potezam. Med ključnimi vprašanji, o katerih bodo odločali sodniki, so pravica do državljanstva z rojstvom, zakonitost predsednikovih enostransko uvedenih carin ter poskus razrešitve guvernerjev Federal Reserve, kar bi lahko močno poseglo v neodvisnost finančnih institucij. Na mednarodnem prizorišču Trumpova politika še naprej močno odmeva, zlasti v Združenem kraljestvu, kjer se vlada Keira Starmerja trudi ohraniti t. i. poseben odnos z Washingtonom sredi Trumpovih nepredvidljivih potez, kot je bil domnevni zajem venezuelskega predsednika. Medtem ko se znotraj ZDA pojavljajo kritike o desničarskem premiku nekaterih osrednjih medijev, kot je CBS News pod vodstvom Bari Weiss, se politični analitiki že osredotočajo na obdobje po Trumpu. Čeprav se podpredsednik JD Vance omenja kot logičen naslednik, zgodovinski podatki kažejo, da imajo aktualni podpredsedniki pri kandidaturi za predsedniški stolček pogosto precejšnje težave.

Iranske oblasti so se po valu protestov, ki so jih sprožile visoke cene osnovnih živil, odločile za uvedbo mesečne denarne pomoči za svoje državljane. Vlada v Teheranu je napovedala, da bo vsak posameznik v naslednjih štirih mesecih prejel finančno nadomestilo v višini približno šest evrov na mesec. Ukrep prihaja le teden dni po tem, ko so se v več mestih po državi začeli množični nemiri, na katerih so prebivalci izražali nezadovoljstvo nad gospodarsko krizo in strmim naraščanjem cen hrane. Analitiki potezo ocenjujejo kot poskus režima, da bi umiril napetosti v družbi in preprečil nadaljnje stopnjevanje protestov, ki neposredno ogrožajo stabilnost države. Finančna pomoč bo namenjena vsem državljanom, kar kaže na resnost razmer, s katerimi se spopada tamkajšnja vlada. Kljub temu ostaja vprašanje, ali bo razmeroma nizek znesek pomoči zadoščal za pokritje izgubljene kupne moči prebivalstva, ki ga bremenijo visoka inflacija in mednarodne sankcije. Protesti so se namreč hitro razširili in postali eni izmed najbolj intenzivnih v zadnjem obdobju, kar je oblasti prisililo k hitremu ukrepanju na področju socialne politike, čeprav država beleži velike proračunske omejitve.

V več svetovnih prestolnicah in metropolah so konec tedna potekali množični protesti proti vojaškemu in političnemu posredovanju Združenih držav Amerike v Venezueli. V Parizu se je na tisoče demonstrantov zbralo na Trgu republike (Place de la République), kjer so obsodili domnevno ugrabitev predsednika Nicolása Madura in ameriško agresijo. Podobni shodi so se odvili v Ottawi pred ameriškim veleposlaništvom, kjer so udeleženci od kanadske vlade zahtevali spoštovanje pravice venezuelskega ljudstva do samoodločbe, ter v New Yorku. Dogodki so neposredna posledica stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih mesecih sprevrgle v odprto sovražnost. Protestniki v Kanadi so poudarili, da mora zvezna vlada zavzeti odločnejše stališče proti zunanji politiki ZDA, ki po njihovem mnenju spodkopava stabilnost v regiji. Do demonstracij prihaja v času, ko mednarodna skupnost ostaja globoko razdeljena glede legitimnosti oblasti v Venezueli in načinov za reševanje tamkajšnje globoke politične ter gospodarske krize, ki jo dodatno zaostrujejo ameriške sankcije in vojaške grožnje.

V Iranu so se v začetku januarja razširili protivladni protesti, ki jih poganja predvsem vse slabše stanje državnega gospodarstva. Teheran se spopada z izjemnim pritiskom po 12-dnevni vojni z Izraelom, ki se je odvila junija preteklega leta in vključevala ameriško bombardiranje iranskih jedrskih objektov. Položaj se je še dodatno zaostril septembra, ko so Združeni narodi ponovno uvedli sankcije proti državi. Iransko teokratsko vodstvo je zaradi kombinacije zunanjih vojaških groženj in notranjega nezadovoljstva pod največjim pritiskom v zadnjem obdobju. Kljub temu analitiki opozarjajo, da režim še vedno razpolaga z obsežnim represivnim aparatom za zatiranje nemirov. Napetosti ostajajo visoke tudi zaradi negotovosti glede prihodnjih potez ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa, kar iranske oblasti postavlja v ranljiv položaj, medtem ko prebivalstvo trpi zaradi visoke inflacije in pomanjkanja osnovnih dobrin.

V Iranu so se razširili obsežni protesti, ki jih poganja hitro slabšanje gospodarskih razmer v državi. Teokratski režim v Teheranu se je znašel pod močnim pritiskom javnosti, saj so se septembra lani z vrnitvijo sankcij Združenih narodov gospodarske težave še poglobile. Država si še vedno ni opomogla od dvanajstdnevne vojne z Izraelom in Združenimi državami Amerike, v kateri so bili močno poškodovani iranski jedrski objekti. Zaradi ponovne uvedbe mednarodnih sankcij in posledic preteklega vojaškega spopada je iransko gospodarstvo v kritičnem stanju, kar je med prebivalstvom povzročilo val nezadovoljstva. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je medtem Iranu zagrozil s hudimi posledicami v primeru morebitnega napada, pri čemer je poudaril, da Izrael svojo politiko do Irana usklajuje z administracijo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Iranski uradniki so izrazili bojazen pred novimi izraelskimi napadi, medtem ko napetosti glede iranskega jedrskega programa ostajajo visoke. Kljub resnim poškodbam infrastrukture in preteklim kibernetskim napadom Teheran vztraja pri bogatenju urana, kar še dodatno zaostruje odnose z mednarodno skupnostjo in povečuje tveganje za nov neposreden vojaški konflikt v regiji.

Po aretaciji Nicolása Madura je obrambni minister Vladimir Padrino López podprl Delcy Rodríguez kot začasno predsednico Venezuele. López je pozval prebivalstvo, naj nadaljuje s svojimi aktivnostmi. Razkrito je bilo, da je Delcy Rodriguez študirala pravo v Franciji in je hči gverilca. Opisana je kot ključna osebnost chavističnega režima.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel Bermúdez je po vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Caracasu, v kateri je bil zajet venezuelski predsednik Nicolás Maduro, napovedal popolno pripravljenost na vojaško podporo zaveznici. Díaz-Canel je poudaril, da so Kubanci pripravljeni žrtvovati svoja življenja za obrambo venezuelske in kubanske revolucije. Izjava prihaja v času, ko se kubanski režim sooča z izgubo ključnega gospodarskega dobrotnika, kar bi lahko še dodatno ogrozilo že tako nestabilno stabilnost na otoku. Kljub zaostreni retoriki iz Havane pa administracija ZDA za zdaj zavrača možnost neposrednega vojaškega posredovanja na Kubi. Analitiki opozarjajo, da je Kuba zaradi notranjih gospodarskih težav v izjemno ranljivem položaju, saj je bila leta močno odvisna od venezuelske nafte in finančne pomoči. Padec Madurovega režima tako ne pomeni le geopolitičnega poraza za Kubo, temveč neposredno grožnjo njenemu preživetju, saj država nima nadomestnega vira sredstev, ki bi zapolnil nastalo praznino.

Venezuela je po nenadnem prijetju in odstavitvi dolgoletnega predsednika Nicolása Madura, ki je državo vodil zadnjih dvanajst let, vstopila v novo obdobje politične negotovosti. Na ulicah prestolnice Caracas in drugih večjih mest vlada nenavadno zatišje, saj se prebivalstvo s strahom in previdnostjo pripravlja na prihodnje dogodke. Po poročanju tujih tiskovnih agencij so javna mesta izpraznjena, ljudje pa se v pričakovanju morebitnih novih napetosti ali sprememb v državnem vrhu zadržujejo na svojih domovih. Čeprav so podrobnosti o samem zajetju Madura še vedno skope, dogodek označuje konec pomembnega obdobja v sodobni zgodovini države, ki so ga zaznamovali gospodarski zlomi in globoke politične delitve. Trenutne razmere v državi so izjemno nepredvidljive, saj še ni jasno, katere politične sile bodo prevzele nadzor nad državnimi institucijami in vojsko. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko prebivalstvo Venezuele ostaja v stanju pripravljenosti na morebitno nadaljnje zaostrovanje krize.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA pripravljene ukrepati, če bo Iran ubil več protestnikov, in dodal, da je Washington pripravljen na odziv. Iranski uradniki so odgovorili z opozorilom, da bi posredovanje ZDA destabiliziralo celotno regijo.

V Iranu so med nedavnimi nemiri zabeležili najmanj 19 smrtnih žrtev, so sporočile nevladne organizacije za človekove pravice. Medtem ko iranske oblasti še naprej zavračajo objavo natančnih podatkov o številu žrtev ali podrobnosti o dogajanju, poročila s terena kažejo na stopnjevanje nasilja med varnostnimi silami in protestniki. Organizacije opozarjajo, da so dejanske številke morda še višje, saj vlada v Teheranu izvaja strog nadzor nad pretokom informacij. Nemiri so se razširili po več delih države, pri čemer se prebivalstvo spopada z omejitvami dostopa do komunikacijskih poti. Iranska vlada v uradnih izjavah ne priznava razsežnosti žrtev, vendar mednarodni opazovalci poudarjajo, da gre za enega resnejših valov nasprotovanja režimu v zadnjem obdobju. Razmere ostajajo napete, saj se pritiski na zagovornike človekovih pravic in civilno družbo v državi krepijo.

V Iranu so se čez konec tedna ponovno razvneli nasilni spopadi med protestniki in varnostnimi silami, s čimer so se demonstracije zaradi naraščajočih življenjskih stroškov prevesile v drugi teden. Po poročilih nevladnih organizacij za človekove pravice in lokalnih medijev je od začetka nemirov, ki so se sprožili 28. decembra s stavko trgovcev v Teheranu, umrlo že najmanj 16 ljudi, vključno s pripadniki varnostnih sil. Protesti so se iz prestolnice razširili v Širaz na jugu države ter v zahodne dele Irana, kjer so osredotočeni predvsem v regijah s številčno kurdsko in lorsko manjšino. Demonstranti so vzklikali gesla, nastrojena proti verskim oblastem islamske republike, kar predstavlja nov izziv za teokratski režim. Čeprav trenutni nemiri še niso dosegli razsežnosti protestov po smrti Mahse Amini v letu 2022 ali množičnih demonstracij po volitvah leta 2009, se napetost stopnjuje zaradi težkih gospodarskih razmer. Varnostne sile so na več lokacijah uporabile silo za razgon množic, medtem ko opazovalci opozarjajo na morebitno nadaljnjo eskalacijo nasilja v ruralnih provincah, kjer je nezadovoljstvo z inflacijo in brezposelnostjo največje.

V nemškem mestu Düsseldorf se je zbralo približno 240 protestnikov, ki so izrazili nasprotovanje ameriški zunanji politiki in vojaškim grožnjam usmerjenim proti Venezueli. Dogodek odraža širšo pozornost, ki jo nemška javnost namenja trenutnemu političnemu in humanitarnemu dogajanju v tej južnoameriški državi. Udeleženci shoda so z napisi in vzkliki opozarjali na nevarnost zunanjega vmešavanja v notranje zadeve Venezuele. Protesti so potekali mirno, organizatorji pa so poudarili pomen suverenosti in diplomatskega reševanja sporov namesto uporabe sile ali gospodarskih sankcij, ki jih uvajajo Združene države Amerike.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v nedeljo na seji vlade uradno izrazil solidarnost s protestniki v Iranu, ki se v več mestih spopadajo z režimskimi silami. Netanjahu je poudaril, da Izrael stoji ob strani iranskemu ljudstvu v njegovem boju za svobodo, pravičnost in temeljne človekove pravice. Po njegovih besedah bi trenutni val nezadovoljstva lahko predstavljal ključno prelomnico za prihodnost islamske republike, saj so se ljudje uprli dolgoletni represiji in slabšanju življenjskih pogojev. Odziv Teherana na izjave izraelskega premierja je bil oster in takojen. Iranske oblasti so 5. januarja 2026 Izrael obtožile, da s takšno retoriko neposredno spodkopava iransko nacionalno enotnost in skuša destabilizirati državo. Teheran trdi, da so nemiri posledica zunanjih vplivov, s katerimi želi judovska država izkoristiti notranje napetosti v državi. Gre za nadaljevanje zaostrenih odnosov med državama, ki so se v zadnjem obdobju še dodatno poglobili zaradi gospodarskega zloma Irana in predhodnih vojaških konfrontacij.

V 75. letu starosti je zaradi posledic hudega srčnega infarkta v Atenah umrl Giorgos Papadakis, eden najprepoznavnejših obrazov grškega televizijskega novinarstva. Papadakis se je zgrudil na svojem domu v soseski Kolonaki, od koder so ga prepeljali v bolnišnico Laiko, kjer so kljub prizadevanjem zdravnikov lahko le potrdili njegovo smrt. Novinar, ki se je rodil 4. februarja 1951 v Haliandriju, je svojo kariero začel v tiskanih medijih, širši javnosti pa je postal znan v 80. letih prejšnjega stoletja z oddajo »Trije v zraku« na javni televiziji ERT. Papadakisova kariera je dosegla vrhunec leta 1992, ko je na televiziji ANT1 začel voditi informativno oddajo »Dobro jutro, Grčija« (Kalimera Ellada). Oddajo je vodil neprekinjeno skoraj 35 let, s čimer je postavil rekord za najdlje trajajočo jutranjo informativno oddajo v Grčiji. Od televizijskega vodenja se je s solzami v očeh uradno poslovil 4. julija 2025. Njegova smrt je sprožila val sožalja v političnem vrhu, med drugim sta se mu poklonila premier Kiriakos Micotakis in vodja opozicije Nikos Andrulakis, ki sta poudarila njegov neizbrisen pečat v grškem medijskem prostoru.

V Barceloni je v nedeljo zgodaj zjutraj v 91. letu starosti umrl Joan Armengol Costa, ena najbolj prepoznavnih osebnosti španskega radia in televizije. Novinar, ki se je leta 1934 rodil v mestu Igualada, je svojo bogato poklicno pot zaznamoval z delom pri Ràdio Barcelona (SER) in nacionalni televiziji RTVE. V svoji karieri je opravil več tisoč intervjujev, med katerimi so bili številni pogovori s svetovno priznanimi osebnostmi, kar ga je utrdilo kot avtoriteto v medijskem prostoru. Poleg televizijskega in radijskega dela je Armengol redno sodeloval s tiskanimi mediji, svojo aktivno kariero pa je zaključil na postaji Ràdio Estel, preden se je dokončno upokojil. Njegovi svojci in nekdanji sodelavci so ob njegovi smrti poudarili njegovo neizbrisno sled v novinarstvu. Pogrebne slovesnosti bodo potekale v torek v Barceloni, kjer se bodo od pokojnega velikana španskega poročevalstva poslovili ožji družinski člani in poklicni kolegi.

Po aretaciji avtoritarnega voditelja Nicolása Madura se Venezuela nahaja na prelomnici. Država se sooča z vprašanjem, ali ji bo uspel demokratični prehod ali pa bo zdrsnila v kaos.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je javno izrazil solidarnost z ljudmi v Iranu, ki protestirajo proti tamkajšnjim oblastem. Po navedbah njegovega urada Netanjahu meni, da bi ti dogodki lahko predstavljali ključno prelomnico, v kateri bo iransko ljudstvo prevzelo usodo v svoje roke. Med tedensko sejo vlade v Jeruzalemu je premier poudaril, da Izrael podpira prizadevanja Irancev za svobodo, pravičnost in svobodo govora. Izraelsko vodstvo skupaj z Združenimi državami Amerike vzdržuje trdno stališče do iranskega jedrskega programa, hkrati pa Netanjahu s svojimi izjavami stopnjuje retorični pritisk na režim v Teheranu. Izrael se identificira z bojem iranskega ljudstva, kar premier izpostavlja kot del širše strategije nasprotovanja iranskemu vplivu v regiji. Izjave so bile podane v času, ko se več iranskih mest sooča z valom nezadovoljstva, Izrael pa v tem vidi priložnost za notranjo destabilizacijo svojega regionalnega tekmeca.

Ameriški kongresnik Mario Díaz-Balart, tesen zaveznik predsednika Donalda Trumpa, je javno potrdil svojo podporo venezuelski opozicijski voditeljici in dobitnici Nobelove nagrade za mir Maríi Corini Machado kot prihodnji predsednici Venezuele. Díaz-Balart je poudaril, da podpora voditeljici ne prihaja zgolj iz mednarodne skupnosti in venezuelske diaspore, temveč temelji na močni notranji legitimnosti znotraj vseh slojev venezuelske družbe. Po njegovih besedah je Machado ključna figura, ki bo državo popeljala skozi demokratični prehod po padcu režima Nicolása Madura. Izjave prihajajo v času, ko se Venezuela sooča s korenitimi političnimi spremembami po nedavni vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri je bil zajet Nicolás Maduro. Díaz-Balart je izpostavil, da je tranzicija v demokracijo neizbežna in da Machado uživa neomajno zaupanje kot voditeljica, ki lahko poenoti državo in organizira nove, pravične volitve. Njena vloga je ključna za stabilizacijo regije, kongresnik pa je ob tem izrazil prepričanje, da bo nova vlada pod njenim vodstvom prinesla konec dolgoletni gospodarski in politični krizi.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je svojemu kabinetu poročal o vsebini nedavnih pogovorov z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki so bili osredotočeni na vprašanje Irana. Netanjahu je v svojem nagovoru poudaril, da se nahajajo v zgodovinskem trenutku, ter izrazil neposredno podporo trenutnim protestom v Iranu, ki so posledica gospodarskih težav prebivalstva. Izraelski voditelj je dogajanje označil za priložnost za spremembe in se s tem odkrito vmešal v notranjepolitične zadeve Teherana. Poleg podpore protestnikom je Netanjahu ponovil ostra stališča glede iranskega jedrskega programa. Od Teherana je ponovno zahteval popolno ustavitev bogatenja urana in odstranitev vseh zalog iz države, kar ostaja ključna točka izraelske zunanje politike. Pogovori s Trumpom nakazujejo na usklajevanje nove, ostrejše strategije med Izraelom in Združenimi državami Amerike, ki bi lahko vključevala večji pritisk na iranske oblasti v prihodnjem mandatu ameriške administracije.

V Venezueli so se razmere po nenadni zamenjavi oblasti v državi močno zaostrile, prebivalstvo pa je po poročanju očividcev iz mesta Barquisimeto v stanju šoka. Medtem ko prebivalci z negotovostjo pričakujejo nadaljnji razvoj dogodkov, se je na mednarodnem prizorišču odzvala Kitajska, ki od Združenih držav Amerike zahteva takojšnjo izpustitev odstavitvenega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Dogajanje spremlja visoka stopnja napetosti, saj so vpletene ključne svetovne velesile, ki imajo v tej latinskoameriški državi nasprotujoče si interese. Lokalno prebivalstvo se trenutno nahaja v stanju čakanja, saj politična prihodnost države ostaja nejasna. Kitajske zahteve po izpustitvi Madura kažejo na globok diplomatski spor z Washingtonom, ki je v preteklosti že večkrat podprl opozicijske sile v Venezueli. Razmere so še posebej kritične zaradi morebitne destabilizacije celotne regije, kar bi lahko vodilo v nove valove migracij in dodatno gospodarsko opustošenje države, ki se že leta bori s hiperinflacijo in pomanjkanjem osnovnih dobrin.

V mestu Širaz na jugu Irana so varnostne sile aretirale moškega, ki je med nedavnimi nemiri z uporabo gasilnega aparata napadel policista. Po navedbah lokalnih oblasti je napadalec uporabil kemično vsebino aparata kot vnetljivo sredstvo, s katerim je policista zažgal in mu povzročil resne opekline. Incident se je zgodil ponoči, ko so v mestu potekali protesti in spopadi med organi pregona ter demonstranti. Moškega so identificirali in pridržali kmalu po napadu, ko so se na spletu pojavili posnetki dogodka. Iranski mediji poročajo, da je bilo življenje napadenega policista ogroženo, vendar je po hitrem posredovanju sodelavcev prejel nujno zdravniško pomoč. Policija je napad označila za teroristično dejanje in delo izgrednikov, ki naj bi poskušali destabilizirati razmere v državi. Aretacija je del širšega vala pridržanj, ki sledijo nemirom v regiji Fars. Oblasti so ob tem napovedale stroge kazni za vse, ki sodelujejo pri napadih na uradne osebe med uličnimi protesti.

Protesti v Iranu se nadaljujejo že osmi dan in postajajo vse bolj nasilni. Organizacije za človekove pravice so poročale o 19 smrtnih žrtvah. Protesti se nanašajo tudi na dogodke v drugih regijah sveta.

V 75. letu starosti je v Atenah umrl priznani grški novinar in televizijski voditelj Giorgos Papadakis. Po poročanju grških medijev je Papadakis v nedeljo, 4. januarja, v atenski četrti Kolonaki doživel akutni miokardni infarkt. Reševalna služba EKAB ga je ob 17.40 prepeljala v bolnišnico Laiko, kamor je prispel brez znakov življenja. Kljub prizadevanjem zdravniške ekipe in izvajanju postopkov oživljanja novinarju niso mogli več pomagati. Papadakis je veljal za enega najvplivnejših obrazov grškega televizijskega novinarstva, ki je s svojim delom zaznamoval več desetletij medijske krajine. Novica o njegovi nenadni smrti je v Grčiji povzročila val žalosti med kolegi in javnostjo. Njegova smrt predstavlja konec pomembne ere za grško informativno oddajanje, saj je bil znan po svojem neposrednem slogu in dolgoletnem vodenju jutranjih programov.

Iranska policija in varnostne sile so v provinci Kazvin razbile štiričlansko skupino, ki je po navedbah uradnih virov načrtovala napade na vladne in vojaške objekte. Poveljnik policije v Kazvinu, general Mohammad Qasem Tarhani, je sporočil, da so osumljence identificirali in prijeli v sodelovanju z obveščevalno službo korpusa Revolucionarne garde. Operacijo so izvedli na podlagi tehničnih in strokovnih podatkov, ki so razkrili obstoj sabotažne skupine s protidržavnimi nameni. Osumljenci so po navedbah oblasti načrtovali izkoriščanje državljanskih protestov zaradi slabih življenjskih pogojev za izvedbo svojih akcij. Oblasti trdijo, da so aretirani priznali namero o napadih na specifične lokacije v enem izmed mest v provinci. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in občasnih nezadovoljstev prebivalstva nad gospodarskimi razmerami v državi, kar varnostni organi pogosto označujejo kot poskuse destabilizacije s strani notranjih sabotažnih skupin.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto v posnetem nagovoru poudaril, da se Islamska republika Iran ne bo podredila pritiskom, s čimer se je odzval na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o pomoči protestnikom. Napetosti v državi so narasle po večdnevnih nemirih, ki jih je sprožila visoka inflacija, organizacije za človekove pravice pa poročajo o strmem porastu števila aretacij udeležencev protestov. Hamenej je v svojem nastopu odločno zavrnil možnost kakršnega koli popuščanja pred zahtevami demonstrantov ali zunanjimi pritiski. Dogajanje v Iranu se je dodatno zaostrilo po tistem, ko je ameriški predsednik napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje v primeru uporabe smrtonosne sile proti mirnim protestnikom. Iranske oblasti proteste pripisujejo delovanju tujih sovražnikov, medtem ko se prebivalstvo spopada s kritičnimi gospodarskimi razmerami. Naraščajoča gospodarska kriza in ostra retorika med Teheranom in Washingtonom povečujeta tveganje za nadaljnjo destabilizacijo celotne regije.

Iranska reformistična fronta je v uradni izjavi pohvalila nedavni pristop vlade do ljudskih protestov, pri čemer je izpostavila pomen izogibanja nasilju in pripravljenost oblasti na dialog z nezadovoljnimi državljani. Skupina je v svojem sporočilu poudarila, da je pravica do mirnega protestiranja temeljna in neodtujljiva državljanska pravica, ki jo mora država spoštovati. Po njihovem mnenju so prizadevanja vlade za mirno upravljanje demonstracij in poudarek na poslušanju glasu protestnikov koraki v pravo smer. Kljub pozitivnim ocenam pa v organizaciji opozarjajo, da je trenutni premik v politiki sicer spodbuden, a hkrati nezadosten za popolno obnovo zaupanja javnosti v državne institucije. Izjava odraža poskus notranje politične stabilizacije v Iranu, kjer reformistične sile pozivajo k globljim strukturnim spremembam in dolgoročnemu spoštovanju človekovih pravic, medtem ko vlada išče načine za obvladovanje civilnih nemirov brez uporabe prekomerne sile, ki je v preteklosti sprožila mednarodne obsodbe.

Donald Trump je ponovil grožnje Iranu in dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, so zahtevali smrtne žrtve.

Venezuelske varnostne sile so pridržale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, kar je sprožilo buren odziv tako doma kot v tujini. Venezuelski izseljenci v mestu Huancayo v Peruju in na jugu Floride v Združenih državah Amerike so novico o njegovem zajetju pospremili z množičnimi uličnimi proslavljanji, ki so minila v znamenju petja in veselja. Nasprotno so v domovini predstavniki kulturnega sektorja pod okriljem gibanja Gran Misión Viva Venezuela ostro obsodili aretacijo in zahtevali takojšnjo izpustitev predsednika ter njegove žene. Dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti in mednarodnega pritiska na Madurov režim, ki so ga v preteklih letih zaznamovale številne sankcije in obtožbe o vpletenosti v kriminalne dejavnosti. Medtem ko nasprotniki režima v tujini vidijo aretacijo kot korak k demokratičnim spremembam, uradne institucije znotraj države pozivajo k narodni enotnosti in solidarnosti. Položaj v Venezueli ostaja negotov, saj aretacija diktatorja odpira vprašanje o prihodnji stabilnosti države in regije.

V Iranu so protesti, ki so se začeli zaradi slabega gospodarskega stanja, po navedbah skupin za človekove pravice terjali najmanj 16 življenj. Gre za največje proteste v zadnjih treh letih, ki so se zgodili v času, ko je iransko gospodarstvo v razsulu in narašča mednarodni pritisk.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je v luči prihajajočih predsedniških volitev napovedala, da bo opozicijo kot kandidat zastopal Edmundo González. Odločitev prihaja leto in pol po prejšnjih volitvah, ki so jih zaznamovali očitki o goljufijah s strani režima Nicolása Madura. Opozicija, ki se kljub številnim oviram in prepovedim delovanja nekaterih ključnih politikov trudi za demokratične spremembe, v Gonzálezu vidi priložnost za poenotenje volilnega telesa in končanje dolgoletne politične krize. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj se nasprotniki aktualne oblasti spopadajo z represijo in omejevanjem političnih pravic. Kljub temu opozicijske sile stavijo na mobilizacijo državljanov, ki so nezadovoljni z gospodarskim stanjem in pomanjkanjem demokratičnih standardov v državi. Gonzálezova kandidatura predstavlja ključni korak v strategiji opozicije za vrnitev Venezuele na pot ustavnega reda, čeprav ostaja negotovo, kako se bo na ta izziv odzvala trenutna oblast v Caracasu.

Mestni derbi med kluboma Espanyol in Barcelona, ki se je končal z zmago slednje z 0:2, so zasenčili navijaški izgredi in metanje predmetov na igrišče. Kljub napetemu vzdušju, ki ga je spremljalo neprestano žvižganje domačih navijačev vratarju Joanu Garcii, je tekma večji del potekala brez večjih posebnosti. Vse se je spremenilo v 90. minuti po drugem zadetku Barcelone, ki ga je dosegel Robert Lewandowski. Takrat so domači pristaši proti predoru za igralce začeli metati polne steklenice, kar je sodnik Víctor García Verdura zabeležil v uradnem zapisniku tekme. Čeprav predmeti niso zadeli nobenega od igralcev, klubu Espanyol sedaj grozijo stroge kazni, vključno z morebitnim zaprtjem stadiona RCDE. Istočasno se je v Sevilli nadaljevala kriza tamkajšnjega prvoligaša Sevilla FC, ki je na domačem terenu razočaral proti zadnjeuvrščeni ekipi Levante. Navijači so nezadovoljstvo z vodstvom kluba izrazili z organiziranim protestom, ko je severni del stadiona v prvih dvanajstih minutah ostal prazen. Razpoloženje v taboru Seville ostaja izjemno napeto, saj so se ponovno vrstili pozivi k odstopu uprave. V drugi ligi pa je Córdoba zabeležila pomembno zmago nad Burgosom z 2:0, kjer sta se izkazala rezervista Xavi Sintes in Álex Martín, ki sta uspešno nadomestila poškodovane soigralce.

Generalni poveljnik iranske policije Ahmad Reza Radan je napovedal začetek obsežne operacije ciljno usmerjenih aretacij posameznikov, ki jih oblasti označujejo za voditelje in spodbujevalce protestov. Operacija, ki se je začela pred dvema dnevoma, je usmerjena proti osebam, ki prek spletnih platform in na uličnih zborovanjih pozivajo k ljudskemu uporu in sodelovanju v demonstracijah. Po navedbah generala Radana so policijske enote prejele jasna navodila za identifikacijo in pridržanje tistih, ki aktivno spodbujajo nemire. Iranske oblasti s tovrstnimi ukrepi poskušajo omejiti širjenje protestnih gibanj, ki se spopadajo z močnim represivnim aparatom države. Ukrep odraža zaostreno strategijo iranskega varnostnega vrha pri zatiranju civilnih nemirov in nadzoru nad digitalno komunikacijo, ki služi za organizacijo shodov.

V Venezueli so po stopnjevanju napetosti in ameriških zračnih napadih ulice v prestolnici Caracas in drugod po državi ostale skoraj povsem prazne. Prebivalci se po poročilih s terena spopadajo z mešanico nejevere, strahu in živčnosti, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal zajetje in odhod Nicolása Madura iz države. Novica o domnevnem koncu Madurovega režima je prebivalce presenetila, vendar je med njimi prisotna močna previdnost zaradi morebitnih novih vojaških posredovanj. Atmosfera v državi je napeta, saj številni državljani sprva niso verjeli novicam o Trumpovi objavi, nekateri so jih celo označili za neresnične. Kljub temu se je dejavnost v javnem prostoru močno zmanjšala, saj se ljudje izogibajo gibanju na prostem zaradi tveganja, ki ga prinaša vojaška prisotnost in negotova politična prihodnost države. Razmere ostajajo nepredvidljive, medtem ko mednarodna javnost čaka na nadaljnje potrditve o statusu venezuelskega vodstva.

Po poročanju New York Timesa je v ameriški operaciji v Venezueli umrlo najmanj 40 ljudi, druge ocene pa govorijo o 80 žrtvah med civilisti in pripadniki varnostnih sil. Pred napadom naj bi ameriške obveščevalne službe izvedle kibernetski napad na energetski sistem Venezuele in v velikem delu Caracasa izklopile elektriko. Kuba je sporočila, da je bilo v operaciji za aretacijo Madura ubitih 32 njenih državljanov.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi, objavljeni v soboto, 3. januarja, izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi poročil o domnevnem nasilnem odvozu venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores iz države. Moskva je pozvala k takojšnji razjasnitvi okoliščin njunega izginotja, saj bi tovrstna dejanja, če se potrdijo, pomenila nesprejemljiv poseg v suverenost države. Ministrstvo je poudarilo, da so razmere skrajno alarmantne, in zahtevalo uradna pojasnila o usodi predsedniškega para. Ruski diplomati so poudarili, da so informacije o prisilnem izgonu ali ugrabitvi Madura vzbudile mednarodno pozornost in zahtevajo nujno ukrepanje. Čeprav podrobnosti o tem, kdo naj bi izvedel zajetje, ostajajo nejasne, ruska stran vztraja pri spoštovanju mednarodnega prava in zaščiti legitimno izvoljenih predstavnikov Venezuele. Situacija ostaja negotova, saj uradnih potrditev o Madurovi lokaciji v času objave izjave še ni bilo na voljo.

Sodišče v Seulu je v petek izdalo nov nalog za prijetje nekdanjega južnokorejskega predsednika Yoon Suk Yeola, s čimer se njegovo pridržanje podaljšuje za dodatnih šest mesecev. Odločitev osrednjega okrožnega sodišča v Seulu temelji na novih obtožbah, ki so povezane z domnevno napotitvijo brezpilotnih letal v Severno Korejo oktobra lani. Posebna preiskovalna skupina pod vodstvom Cho Eun-suk je zahtevo za podaljšanje utemeljila z nevarnostjo uničenja dokazov. Prvotni priporni nalog za nekdanjega predsednika bi se iztekel 18. januarja, vendar bo Yoon po novi odločitvi ostal v priporu. Preiskovalci so poleg obtožb o vohunjenju in kršitvah zračnega prostora sosednje države izpostavili tudi Yoonovo preteklo nepripravljenost na sodelovanje v postopkih. Nekdanji voditelj se je namreč v preteklosti že večkrat izognil zaslišanjem, pri čemer se je skliceval na zdravstvene težave ali druge razloge, kar je dodatno utrdilo prepričanje sodišča o potrebi po podaljšanju ukrepa.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v luči naraščajočih protivladnih demonstracij odzval na dogajanje v državi in povsem jasno razmejil med upravičenim nezadovoljstvom javnosti in nasilnim uporništvom. Hamenej je v svojem nagovoru poudaril, da so protesti zaradi gospodarskih težav in visokih življenjskih stroškov legitimni, ter pozval državne uradnike, naj prisluhnejo pritožbam državljanov in se z njimi spopadejo prek dialoga. Kljub pozivom k dialogu pa je vrhovni voditelj opozoril, da nasilje in povzročanje nemirov ne bosta tolerirana. Izgrednike, ki so po njegovih besedah prestopili mejo mirnega izražanja mnenj, je označil za grožnjo stabilnosti in napovedal, da bodo organi pregona zoper njih odločno ukrepali. Stopnjevanje napetosti v državi sledi dolgotrajnemu obdobju gospodarske krize in preteklim spopadom med varnostnimi silami in protestniki, kar vrhovnega voditelja sili v iskanje ravnovesja med pomiritvijo množic in ohranjanjem režimske avtoritete.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je prvič javno odzval na nedavne proteste v državi in pri tem potegnil jasno ločnico med mirnim izražanjem nezadovoljstva ter nasilnimi nemiri. Med srečanjem z družinami padlih borcev in generala Kasema Solejmanija je poudaril, da so protesti sami po sebi upravičeni in da so državni uradniki dolžni prisluhniti zahtevam državljanov. Po njegovih besedah je dialog z mirnimi protestniki nujna oblika komunikacije oblasti z ljudstvom. Kljub pozivom k dialogu pa je Hamenej zavzel ostro stališče do tistih, ki jih je označil za povzročitelje nemirov. Poudaril je, da z osebami, ki izvajajo nasilje ali destabilizirajo državo, pogovori niso mogoči in da jih je treba ustrezno sankcionirati oziroma »postaviti na njihovo mesto«. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti v državi, kjer oblasti poskušajo vzpostaviti nadzor nad varnostnimi razmerami po valu ljudskega nezadovoljstva.

Iranska vlada je po navedbah uradnega tiskovnega predstavnika izdala neposredno navodilo guvernerjem provinc za vzpostavitev dialoga s predstavniki cehov in trgovcev na bazarjih. Ukrep prihaja v času povečanih napetosti in protestov znotraj trgovskega sektorja, ki predstavlja ključni steber iranskega gospodarstva. Predsednik države je poudaril pomen neposredne komunikacije z lokalnimi gospodarskimi akterji, da bi naslovili njihove pomisleke in stabilizirali razmere na trgu. Namen te pobude je vzpostaviti formalne kanale za reševanje sporov in preprečiti nadaljnje zaostrovanje nezadovoljstva med obrtniki, ki se spopadajo z gospodarskimi pritiski. Guvernerji so dobili navodila, da se osebno srečajo z delegacijami trgovcev in proučijo njihove zahteve glede davčne politike in regulacije trga. Gre za poskus umiritve razmer, saj so bazarji tradicionalno pomembno središče politične in gospodarske moči v državi.

Vodja stranke GERB Bojko Borisov je v intervjuju za novinarja Javorja Dačkova pojasnil razloge za razpad bolgarske vladne koalicije. Po njegovih besedah padec vlade ni bil posledica protestov, temveč pretirane domišljavosti in samovšečnosti vseh vpletenih strani, vključno z vplivnim politikom Deljanom Peevskim. Borisov je poudaril, da stranka GERB v enajstih mesecih vladanja ni storila nobene napake, vendar se v koaliciji, kjer so drugi akterji delovali brez posvetovanja z njegovo stranko, niso več počutili koristne. Borisov je v pogovoru izpostavil, da je aretacija Blagomirja Koceva dokončno zapečatila usodo vlade. Kritiziral je stranki PP (Nadaljujemo spremembo) in DB (Demokratična Bolgarija), ki naj bi poskušali Peevskega uporabiti kot orodje proti stranki GERB. Nekdanji premier je izrazil zadovoljstvo, da se je država po vstopu v območje evra stabilizirala brez pretresov, ter opozoril, da bodo volivci sami odstranili politike, če se ti ne bodo odrekli svoji domišljavosti.

V iranski prestolnici Teheran so ponovno izbruhnili množični protesti, ki so se po obdobju nemirov v podeželskih regijah spet razširili v srce države. Po poročilih o prvih aretacijah in spopadih z varnostnimi silami so oblasti v Teheranu in drugih mestih okrepile prisotnost policije, da bi zatrle javno izražanje nezadovoljstva. Gibanje, ki se je sprva osredotočalo na gospodarsko krizo in hiperinflacijo, se je hitro sprevrglo v širši upor proti islamskemu političnemu sistemu. Varnostne sile so na univerzi v Teheranu pridržale več študentskih aktivistov, ki so se pridružili trgovcem pri protestiranju proti nevzdržnim življenjskim stroškom. Napetosti so se stopnjevale po napovedih predsednika Masouda Pezeshkiana o zaostritvi odnosov z Zahodom, kar je sprožilo val nemirov po vsej državi. Razmere v Iranu ostajajo nestabilne, saj se protesti kljub grožnjam pravosodja in aretacijam ne umirjajo. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, saj so Združene države Amerike že opozorile na morebitne posledice v primeru nasilnega zatrtja protestnikov. Iranski mediji medtem skušajo omalovaževati pomen shodov, čeprav poročila s terena kažejo na resne izgrede in stopnjevanje pritiska na vladajoči režim.

Ameriški milijarder Elon Musk je po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura napovedal, da bo njegovo podjetje SpaceX prebivalcem Venezuele omogočilo brezplačen dostop do satelitskega internetnega omrežja Starlink. Storitev bo za omejeno obdobje enega meseca na voljo vsem uporabnikom v državi, s čimer želi podjetje zagotoviti nemoteno komunikacijo v času politične nestabilnosti. Musk je svojo odločitev pospremil z izrazom podpore venezuelskemu ljudstvu. Ta poteza sledi stopnjevanju napetosti v državi, kjer so komunikacijske poti pogosto podvržene državni cenzuri ali tehničnim motnjam. Brezplačen dostop do širokopasovnega interneta naj bi državljanom omogočil lažje širjenje informacij v obdobju po aretaciji dolgoletnega voditelja. Gre za podoben model delovanja, kot ga je Musk ubral v nekaterih drugih kriznih žariščih po svetu, kjer je satelitska tehnologija odigrala ključno vlogo pri ohranjanju povezljivosti.

V Iranu se je razplamtel nov val protestov, ki so ga spodbudile nezadovoljne gospodarske razmere, pri čemer je prišlo do smrtne žrtve med pripadniki režimskih sil. Po uradnih poročilih je bil ubit član paramilitarne enote, ki je poskušala zadušiti demonstracije. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj se protesti širijo v različne dele države, kjer varnostne sile uporabljajo stroge ukrepe za vzpostavitev reda. Poročila z nekaterih drugih območij države navajajo, da so varnostne sile proti protestnikom uporabile celo ostro strelivo, kar nakazuje na stopnjevanje nasilja in neizprosen odziv teheranskih oblasti na ljudsko nezadovoljstvo. Protestniki se na ulicah zbirajo zaradi visokih življenjskih stroškov in inflacije, kar se je sprevrglo v širši upor proti vladni politiki in represiji. Mednarodni opazovalci opozarjajo na morebitno nadaljnje zaostrovanje konfliktov med civilnim prebivalstvom in oboroženimi organi države.

Pakistansko protiteroristično sodišče je na dosmrtno zaporno kazen obsodilo sedem posameznikov, med katerimi so trije novinarji, dva vplivneža na družbenih omrežjih in dva upokojena vojaška častnika. Obsojeni so bili zaradi obtožb o spodbujanju k nasilju med množičnimi protesti leta 2023. Sodišče je razsodilo, da so omenjene osebe prek digitalnih platform širile protivladno propagando in neposredno pozivale k napadom na državne ustanove ter vojaške objekte. Obsodba vključuje novinarje, ki delujejo v tujini, kar po mnenju opazovalcev kaže na stopnjevanje pritiska pakistanskih oblasti na kritične glasove, tudi zunaj meja države. Obramba obsojenih je napovedala pritožbe, medtem ko mednarodne organizacije za svobodo medijev opozarjajo na krčenje prostora za svobodno izražanje v Pakistanu. Incidenti, zaradi katerih so bili obsojeni, so povezani z nemiri, ki so izbruhnili po aretaciji nekdanjega premierja Imrana Kana.

V 90. letu starosti je umrl Jamil Azar, eden od pionirjev in najbolj prepoznavnih obrazov katarske televizijske mreže Al Jazeera. Azar, ki je bil del ekipe že od samega začetka delovanja mreže leta 1996, je bil v arabskem svetu znan kot avtor legendarnega slogana 'Mnenje in drugo mnenje', ki je postal zaščitni znak te medijske hiše. Njegova kariera je močno zaznamovala arabski medijski prostor, saj je veljal za avtoriteto na področju televizijskega novinarstva. Poleg vloge voditelja poročil je deloval tudi kot urednik in mentor mlajšim generacijam novinarjev. Njegovo delo je pripomoglo k vzpostavitvi Al Jazeere kot ključnega vira informacij na Bližnjem vzhodu, ki je pogosto izzival prevladujoče državne narative v regiji. Azarjeva smrt predstavlja konec določenega obdobja za mrežo, ki je pod njegovim vplivom sooblikovala sodobne standarde arabskega poročanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so Združene države "pripravljene in polne moči" za odziv, če bo Iran ubil protestnike, ki protestirajo zaradi naraščajočih življenjskih stroškov. Teheran je odgovoril z opozorilom, da bi vmešavanje destabiliziralo regijo. Izgnani iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite iranskih protestnikov.

Število smrtnih žrtev v spopadih med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je naraslo. Predsednik ZDA Donald Trump je ponovil, da so Združene države "pripravljene in opremljene" za posredovanje, če bo Iran pobijal protestnike. Voditelj iranske opozicije Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite protestnikov.

Donald Trump je dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za odziv, če bo Iran ubil protestnike. Protesti proti naraščajočim cenam in gospodarskim težavam se nadaljujejo, pri čemer so nekateri protesti prerasli v smrtonosne spopade. Iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite protestnikov.

Po zajetju Nicolása Madura so se pojavili različni mednarodni odzivi. Brazilski predsednik Lula je ameriško vojaško operacijo ostro obsodil, medtem ko je voditeljica venezuelske opozicije, María Corina Machado, izrazila upanje na svobodo Venezuele. Predsednik Ekvadorja, Daniel Noboa, je napovedal, da bo čas za vse »kriminalne narko-čaviste«. Kitajska se je odzvala na aretacijo Madura po srečanju slednjega s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Beli hiši naj bi načrtovala upravljanje Venezuele. Ameriške sile so v Madurovo rezidenco v Caracasu prispele v soboto malo po 2. uri zjutraj po lokalnem času, po večmesečnih pripravah.

Ameriški predsednik Donald Trump je močno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je v seriji objav na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska "pripravljena in polna" (locked and loaded), ter obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če se bo nasilje nad civilisti nadaljevalo. Izjave so sledile poročilom o prvih smrtnih žrtvah med demonstranti, ki se že več dni spopadajo z varnostnimi organi v več kot 15 mestih po državi. Iranski uradniki so se na grožnje odzvali z ostrimi opozorili in Trumpove besede označili za nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve države. Ali Laridžani, sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli ameriško posredovanje povzročilo kaos v celotni regiji in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je šel še dlje in izjavil, da bodo v primeru ameriške agresije vse vojaške baze ZDA v regiji postale legitimne tarče napadov. Medtem ko se protesti, ki so jih sprožili visoki stroški življenja in padec vrednosti nacionalne valute, širijo, je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal odločen obračun z demonstranti, ki jih je označil za upornike. Znotraj ZDA so Trumpove napovedi sprožile mešane odzive, saj so nekateri predstavniki republikanske stranke, med njimi kongresnik Thomas Massie, izrazili zaskrbljenost nad intervencionistično zunanjo politiko. Kritiki opozarjajo, da bi lahko takšna retorika namesto zaščite človekovih pravic služila predvsem interesom v energetskem sektorju, hkrati pa tvega nevaren vojaški spopad v času, ko so napetosti z Iranom že na vrhuncu po junijskem bombardiranju iranskih jedrskih objektov. Iran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Združene narode.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo tamkajšnji režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je zapisal, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded), ter napovedal, da bo Washington priskočil na pomoč demonstrantom, če jih bodo iranske oblasti začele pobijati. Napetosti so se stopnjevale v petek, 2. januarja 2026, ko so se v islamski republiki razširili gospodarski protesti zaradi padca vrednosti valute in visokih cen. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranske oblasti so hkrati obtožile ZDA in Izrael, da spodbujata nemire v državi. Predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem opozoril, da so vse ameriške baze in vojaki v regiji legitimne tarče za napad, če bi prišlo do vojaške avanture Washingtona. Protesti, ki so se začeli v Teheranu in se razširili v več kot 15 mest, so po poročilih terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je demonstrante označil za izgrednike in zahteval, da se jih »postavi na svoje mesto«, kar nakazuje na možnost še ostrejšega ukrepanja varnostnih sil. Medtem so nekateri ameriški politiki, med njimi republikanec Thomas Massie, kritizirali Trumpovo retoriko in izrazili dvom o njenih resničnih motivih.

Po Trumpovi grožnji z vojaškim posredovanjem v Iranu zaradi zatiranja protestnikov se je odzval Teheran z opozorilom, da bi takšno dejanje destabiliziralo celotno regijo in ogrozilo ameriške interese. Grožnja je razjezila tudi del republikancev, ki zagovarjajo politiko 'Amerika na prvem mestu'. Izrael je medtem začel spletno kampanjo, ki poziva Irance k uporu.

Predsednik ZDA Donald Trump je razglasil vojaško operacijo, ki je privedla do odstavitve Nicolása Madura v Venezueli, za velik uspeh. Napovedal je načrte, da bo njegova administracija "vodila" Venezuelo. Povedal je, da je Maduro na ameriški vojni ladji in da mu bodo sodili v New Yorku.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji iranski predstavniki so v petek, 2. januarja 2026, izmenjali ostre grožnje zaradi vse večjih gospodarskih protestov, ki pretresajo Iran. Trump je v objavi na omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje in da je vojska v stanju pripravljenosti, če bi iranski režim začel pobijati mirne protestnike. Ob tem je uporabil frazo "locked and loaded" (pripravljeni na akcijo) in poudaril, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, če bodo iranske oblasti uporabile smrtonosno silo. Iranski odziv na Trumpove izjave je bil oster in neposreden. Ali Laridžani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je opozoril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje v notranje zadeve Irana destabiliziralo celotno regijo in uničilo ameriške interese. Iranski uradniki so ZDA in Izrael obtožili spodbujanja nemirov, obenem pa so ameriška oporišča in vojake v regiji označili za legitimne tarče v primeru agresije. Napetosti so se dodatno stopnjevale po poročilih o prvih smrtnih žrtvah med demonstranti, ki protestirajo zaradi visokih cen in gospodarskega kolapsa. Protesti so se iz Teherana razširili v več kot 15 mest, kar predstavlja največji notranji izziv za iransko versko vodstvo v zadnjih letih. Medtem ko so iranske oblasti proteste sprva označile za legitimne, so se po prvih spopadih s policijo, v katerih je umrlo najmanj deset ljudi, začele posluževati ostrejših metod zatiranja. Trumpovo stopnjevanje retorike prihaja le nekaj mesecev po junijskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov, kar odnose med državama ohranja na robu neposrednega vojaškega konflikta.

Donald Trump je v kasnejših objavah na Truth Social zaostril retoriko proti Iranu in zatrdil, da so ZDA »pripravljene in polne«, ter grozil z intervencijo. Republikanski kongresnik Massie je kritiziral Trumpovo opozorilo Iranu in izpostavil domače težave ZDA. Prav tako je republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene obtožila Trumpa odstopanja od njegovih načel »Amerika na prvem mestu«.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro posvaril iranske oblasti pred nasilnim zatiranjem miroljubnih protestov, ki so v zadnjih dneh zajeli večji del Islamske republike. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike »pripravljene in polne« (locked and loaded) ter da bodo priskočile na pomoč protestnikom, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo. Po njegovih besedah so ZDA pripravljene intervenirati, da bi preprečile nadaljnje žrtve med civilisti, ki protestirajo zaradi gospodarskega kolapsa in drastičnega padca vrednosti domače valute rial. Teheran se je na grožnje odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je dejal, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranski uradniki so hkrati opozorili, da so ameriška oporišča in vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče«, če se bodo ZDA odločile za vojaško akcijo. Do sedaj je v nemirih, ki so se iz Teherana razširili v več kot 15 mest, umrlo najmanj deset ljudi, napetosti med državama pa so po lanskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov na najvišji ravni.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji predstavniki Irana so v začetku januarja 2026 izmenjali ostre grožnje zaradi vse večjih gospodarskih protestov, ki pretresajo islamsko republiko. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje (»locked and loaded«), če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, če bi prišlo do novih pobojev civilistov, pri čemer pa ni podal podrobnejših načrtov o morebitni obliki operacije. Iranski odziv je bil silovit in neposreden. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je opozoril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje v notranje zadeve države pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranski uradniki so ob tem poudarili, da so ameriška vojaška oporišča in vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče« v primeru agresije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, hkrati pa je za podpihovanje nemirov obtožil Združene države Amerike in Izrael. Napetosti so se stopnjevale v času, ko je Iran zajel val protestov zaradi visokih cen, gospodarske stagnacije in propada nacionalne valute riala. Do zdaj je v spopadih z varnostnimi silami umrlo najmanj deset ljudi, nemiri pa so se razširili v več kot 25 mest po vsej državi. Dodatno težo Trumpovim besedam daje dejstvo, da so ZDA že junija lani izvedle letalske napade na iranske jedrske objekte, kar je odnose med državama pripeljalo na rob neposrednega vojaškega spopada.

Ameriški predsednik Donald Trump je s serijo objav na družbenem omrežju Truth Social sprožil buren mednarodni odziv, ko je napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na neposredno vojaško posredovanje v Iranu. Trump je izjavil, da so ameriške sile v polni pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo priskočile na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim nad miroljubnimi demonstranti uporabil smrtonosno silo. Po navedbah ameriškega predsednika Washington ne bo dopustil nasilnega zatiranja protestov, ki so v zadnjih dneh zajeli več kot 15 iranskih mest. Iranski politični in varnostni vrh se je na Trumpove besede odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je ameriško vmešavanje označil za »rdečo črto« in posvaril, da bi kakršno koli posredovanje destabiliziralo celotno regijo ter neposredno ogrozilo življenja ameriških vojakov. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem dodal, da so v primeru ameriške agresije vse vojaške baze ZDA na Bližnjem vzhodu legitimna tarča. Medtem ko se retorika stopnjuje, iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej zahteva vzpostavitev reda, število smrtnih žrtev med protestniki pa se po zadnjih podatkih povzpelo na najmanj deset.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. V objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump zapisal, da je ameriška vojska »pripravljena in v nizkem štartu« (locked and loaded), ter obljubil pomoč iranskemu ljudstvu v primeru nasilnega zatiranja demonstracij. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih cen in gospodarske stagnacije, so se v zadnjih dneh razširili po celotni državi in postali ena največjih notranjih groženj iranskemu režimu v zadnjih letih. Iranski uradniki so se na Trumpove izjave odzvali z ostrimi opozorili in obsodbami. Sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese ter varnost njihovih vojakov. Iransko zunanje ministrstvo je Trumpove grožnje označilo za kršitev mednarodnega prava in pozvalo Združene narode k ukrepanju. Medtem je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal, da je treba »izgrednike postaviti na njihovo mesto«, kar nakazuje na morebitno nadaljnje zaostrovanje policijskega odziva na ulicah.