Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je po tednu protestov, ki pretresajo Islamsko republiko, izjavil, da je treba "izgrednike postaviti na svoje mesto", kar verjetno daje varnostnim silam zeleno luč za ostrejše ukrepanje. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril po smrtonosnih protestih, kar je sprožilo ostre odzive iranskih uradnikov, ki so posvarili pred ameriškim posredovanjem.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je po nedavnem zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil uradno pozvala vlado predsednika Donalda Trumpa k oblikovanju skupne agende za sodelovanje. Washington se je na poziv odzval s presenetljivo diplomatsko potezo, saj je iz takojšnjih pogovorov o reševanju krize izključil opozicijsko voditeljico Marío Corino Machado in namesto tega ponudil priložnost izvršni oblasti pod vodstvom Rodríguezove. Ameriška administracija je sporočila, da kljub ugledu Machadove trenutno prednost daje neposrednemu sodelovanju z novo vodilno figuro v Caracasu, da bi zagotovili stabilnost po vojaški operaciji, ki se je odvila 3. januarja. Rodríguezova je v svojem sporočilu poudarila potrebo po konstruktivnem dialogu, kar predstavlja pomemben odklon od prejšnje politike Madura, ki je bil aretiran med vdorom ameriških enot. ZDA so sodelovanje s podpredsednico pogojevale s popolnim izpolnjevanjem njihovih zahtev, s čimer bi se Venezuela izognila nadaljnjemu stopnjevanju vojaškega posredovanja na kopnem.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je po aretaciji predsednika Nicolása Madura pozvala prebivalce k vsesplošni mobilizaciji in pripravljenosti na prevzem oblasti. Machado je v svojem nagovoru poudarila, da je napočil "čas svobode", potem ko so Združene države Amerike izpolnile svojo obljubo o uveljavitvi zakona. Po njenih besedah se je Madurova administracija pred tem vztrajno upirala vsem poskusom pogajalskega izhoda iz politične krize. Opozicijska voditeljica je poudarila pomen ljudske suverenosti in pozvala državljane, naj ostanejo pozorni v ključnih trenutkih za prihodnost države. Do aretacije Madura je prišlo po tem, ko so ameriške oblasti, vključno z Upravo za boj proti drogam (DEA), okrepile pritisk na njegov režim, ki so ga obtožile narkoterorizma in sodelovanja s kriminalnimi karteli. Dogajanje predstavlja dramatičen preobrat v dolgoletni venezuelski politični krizi, ki je državo pahnila v globoko gospodarsko in socialno nestabilnost.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročilih ameriške administracije sta bila oba zajeta v Caracasu in prepeljana v Združene države Amerike, kjer se bodo proti njima začeli sodni postopki. Operacija predstavlja vrhunec večletnih napetosti in obtožb o narkoterorizmu, ki jih je Washington uperil proti Madurovemu režimu. Predsednik Dominikanske republike Luis Abinader je v odzivu na dogodke ponovno poudaril, da njegova država Madura nikoli ni priznala za legitimnega predsednika, ter izrazil neomajno podporo demokratičnim procesom v Venezueli. Hkrati je dominikansko zunanje ministrstvo pozvalo svoje državljane v Venezueli k skrajni previdnosti, saj se država nahaja v negotovem prehodnem obdobju. Številni venezuelski izgnanci v tujini so zajetje proslavili kot začetek konca dolgotrajne krize, čeprav nekateri opozarjajo, da so na prostosti še vedno drugi visoki predstavniki režima, kot je Diosdado Cabello. Maduro, ki je državo vodil več kot desetletje po smrti Huga Cháveza, je Venezuelo popeljal v globoko gospodarsko krizo in mednarodno izolacijo. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij že objavil fotografije Madura v priporu, s čimer je potrdil uspeh operacije, ki korenito spreminja geopolitično sliko Latinske Amerike.

Ameriške vojaške sile so v bliskoviti operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki se je odvila v zgodnjih jutranjih urah, je povzročila takojšen prevoz obeh v New York, kjer se bosta soočila s kazensko obtožnico. Dogodek je sprožil val mešanih odzivov po vsem svetu, od protestov v Atenah do uličnih zborovanj v podporo režimu v samem Caracasu, kjer so prebivalci izražali kljubovanje tuji agresiji. Venezuelska skupnost v tujini, zlasti v Združenem kraljestvu, je novico sprejela z mešanico olajšanja in zaskrbljenosti glede pravne legitimnosti takšnega posega. Medtem ko nekateri proslavljajo konec Madurove vladavine, strokovnjaki opozarjajo na pomanjkanje ustavne podlage za vojaški poseg tuje sile na ozemlju suverene države. Incident predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti med administracijo Donalda Trumpa in Caracasom, ki so vključevale blokade in predhodne zračne napade na strateško infrastrukturo.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju ameriških organov so oba že prepeljali v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami narkoterorizma in zarote. Operacija je vključevala letalske napade na vojaško infrastrukturo, komunikacijska vozlišča in transportne objekte v Caracasu ter več drugih zveznih državah, kar je povzročilo kaos v venezuelski prestolnici. Dogodek je sprožil mešane odzive po vsem svetu in v samih Združenih državah Amerike. Medtem ko so nekatere skupine venezuelskih izseljencev na Floridi proslavljale aretacijo, so se v mestih, kot so Cincinnati, Fresno in številna druga, zbrali protestniki, ki ostro obsojajo ameriško vojaško agresijo. Vodenje Venezuele je po aretaciji Madura prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, ameriški predsednik Donald Trump pa je napovedal, da bodo ZDA v prehodnem obdobju prevzele upravljanje države.

Premier Brandenburga, Dietmar Woidke, je končal koalicijo z BSW, zaradi notranjih sporov v stranki Wagenknecht. To je privedlo do oblikovanja manjšinske vlade. BSW trdi, da je SPD s tem dejanjem storila "volilno prevaro", saj naj bi iskala koalicijo s CDU in nekdanjimi poslanci BSW. Predčasne volitve ali nova koalicija so zdaj možne.

Donald Trump je obljubil "rešitev" iranskih protestnikov, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Reza Pahlavi se mu je zahvalil za obljubo zaščite. Medtem je Steve Bannon kritiziral Trumpa zaradi njegovih groženj Iranu, iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei pa je dejal, da je treba "izgrednike" postaviti na svoje mesto, kar verjetno daje varnostnim silam prosto pot za ostrejše ukrepanje. Protesti v Iranu se širijo zaradi slabega gospodarskega stanja in naraščajočih jedrskih napetosti.

Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.

Bela hiša je v soboto zvečer uradno potrdila izvedbo obsežne vojaške operacije v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Po navedbah ameriške administracije so priprave na ta neobičajen poseg, ki velja za eno najobsežnejših ameriških vojaških akcij v Latinski Ameriki po letu 1989, trajale več mesecev. Maduro je bil po zajetju odpeljan na neznano lokacijo, kar je sprožilo val mednarodnih odzivov in protestov. Zaradi ameriškega posredovanja in odstranitve venezuelskega voditelja so se v več evropskih mestih, vključno s Hamburgom, zbrali protestniki, ki nasprotujejo ravnanju administracije predsednika Donalda Trumpa. Na ulicah Hamburga se je kljub sneženju zbralo približno 300 ljudi, ki so obsodili »ugrabitev« Madura in vojaško agresijo na suvereno državo. Čeprav podrobnosti samega napada še prihajajo v javnost, je jasno, da dogodek korenito spreminja geopolitično sliko regije in stopnjuje napetosti med Washingtonom in zavezniki venezuelskega režima.

V venezuelski prestolnici Caracas so se v luči zadnjih političnih pretresov zbrale množice protestnikov, ki so izrazile glasno podporo odstavitvemu predsedniku Nicolasu Maduru. Udeleženci zborovanj so s svojo prisotnostjo na ulicah zahtevali njegovo vrnitev na oblast in poudarili, da mesta ne bodo zapustili, dokler se Maduro ne vrne na položaj. Po navedbah udeležencev so protesti usmerjeni tudi proti zunanjemu vmešavanju, pri čemer so nekateri protestniki izrecno obsodili vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v državi. Dogajanje v Caracasu odraža globoko politično polarizacijo Venezuele po nedavnih dogodkih, ki so zamajali stabilnost države. Podporniki Madura so s transparenti in vzkliki sporočali, da vztrajajo pri obrambi sedanjega režima pred tujimi pritiski in notranjo opozicijo. Čeprav so razmere v državi napete, so protesti minili v znamenju pozivov k nacionalni suverenosti in neposredni vrnitvi voditelja v predsedniško palačo. Slike in posnetki z ulic prikazujejo obsežne kolone ljudi, ki so preplavile glavne mestne vpadnice.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se po seriji političnih in volilnih neuspehov spopada z resno krizo vodenja in strategije, ki bi lahko ogrozila njihovo večino v kongresu na volitvah leta 2026. Vodstvo stranke v predstavniškem domu in senatu opozarja na težave pri posredovanju svojih dosežkov volivcem, medtem ko se stranka sooča z rekordnim številom upokojitev poslancev. Skupno se je za odhod odločilo že 53 zakonodajalcev, od tega 30 republikancev, kar postavlja predsednika predstavniškega doma Mika Johnsona v izjemno negotov položaj. Notranji razkoli so se poglobili zaradi nesoglasij glede zdravstvene politike in objave datotek o Jeffreyju Epsteinu, namesto da bi se stranka osredotočala na politike predsednika Donalda Trumpa. Analitiki opozarjao na alarmantne rezultate zadnjih posebnih volitev v Iowi, kjer je demokratka Renee Hardman premagala republikanskega tekmeca za kar 43 odstotnih točk, kar je znatno več od pričakovanj. Ta trend kaže na naraščajočo moč demokratov celo v tradicionalno republikanskih okrožjih, kar povečuje živčnost v republikanskih vrstah. Dodatne težave povzroča neenotnost glede zunanje politike, zlasti glede pomoči Ukrajini. Nekateri republikanski člani kongresa so javno izrazili nestrinjanje s stališči predsednika Trumpa, kar nakazuje, da bi se po vmesnih volitvah politika Bele hiše lahko bistveno spremenila, če bi novi kongres prevzel pobudo pri obnovitvi pomoči Kijevu. Razpoloženje v stranki je na nizki ravni, saj se v letu 2026 napoveduje "modri val" demokratskih zmag.

Venezuelci, ki so pobegnili pred chavističnim režimom in živijo v Córdobi, so z zadržanim veseljem sprejeli novice o zajetju Madura. Isabel Díaz Ayuso je izjavila, da je padec Madurovega režima izjemnega pomena, saj je Maduro po njenih besedah diktator, ki je ugrabil volitve in svoj narod.

Ameriške oblasti so v zadnjih urah pridržale venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo val praznovanja med venezuelsko diasporo po vsem svetu. Voditeljica opozicije María Corina Machado je v posebnem sporočilu za javnost, objavljenem 3. januarja 2026, razglasila "uro svobode" in poudarila, da se bo Maduro zdaj moral soočiti z mednarodnim pravosodjem zaradi obtožb o zločinih proti človečnosti in narkoterorizmu. Machado in opozicijski kandidat Edmundo González sta že nekaj dni pred tem dogodkom leto 2026 označila za "leto svobode", kar nakazuje na vnaprejšnjo koordinacijo ali pričakovanje političnega preobrata. Pridržanje Madura je sledilo stopnjevanju napetosti in dolgotrajnim prizadevanjem Združenih držav Amerike za njegovo odstranitev z oblasti. Po navedbah poročil so se Venezuelci zbrali pred veleposlaništvi v Limi, Miamiju in drugih svetovnih prestolnicah, kjer so proslavljali konec Madurovega režima, ki je trajal več kot desetletje. Ameriška operacija v Venezueli predstavlja vrhunec večletnih diplomatskih in pravosodnih pritiskov na Caracas, s čimer se odpirajo vrata za morebitno mirno politično tranzicijo v tej z nafto bogati južnoameriški državi. Opozicija je državljane že pozvala k pripravljenosti na izvajanje načrta za vzpostavitev demokratičnega reda.

Venezuelska opozicijska voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir María Corina Machado je v luči nedavnih poročil o možnosti aretacije Nicolása Madura s strani Združenih držav Amerike ponovno pozvala k demokratični tranziciji v državi. Machadova je poudarila, da se obdobje Madurove vladavine neizogibno izteka, ter se zavzela za to, da Edmundo González Urrutia, ki je po navedbah opozicije zmagal na predsedniških volitvah 28. julija 2024, uradno prevzame dolžnosti predsednika države. Liderka opozicije je v svojem nagovoru državljanom sporočila, da je nastopil čas za svobodo, in napovedala, da bo Maduro moral odgovarjati za domnevne zločine proti venezuelskemu ljudstvu. Edmundo González, ki trenutno uživa široko mednarodno podporo, velja za ključno osebnost pri vzpostavljanju nove oblasti, medtem ko se pritisk mednarodne skupnosti, predvsem ZDA, na sedanji režim v Caracasu stopnjuje. Razmere ostajajo napete, saj opozicija vztraja pri uveljavitvi volilnih rezultatov, ki jih trenutne oblasti ne priznavajo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila 3. januarja 2026 zajeta v obsežni vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Caracasu. Operacija, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force, je povzročila val odzivov med venezuelskimi skupnostmi doma in v tujini. Medtem ko so Venezuelci, ki živijo v Dominikanski republiki, novico o zajetju proslavljali z upanjem na konec dolgoletne krize, v nekaterih delih Venezuele, kot je zvezna država Yaracuy, prevladuje strah pred negotovo prihodnostjo in morebitnim stopnjevanjem nasilja. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije, ki so jo spremljale močne eksplozije v prestolnici, Maduro pa se trenutno nahaja v ameriškem priporu. Kljub navdušenju nad Madurovo aretacijo številni opozicijski privrženci opozarjajo, da bi morali biti procesuirani tudi drugi visoki predstavniki režima, zlasti Diosdado Cabello. Diplomatski odnosi v regiji so se močno zaostrili, saj je Mehika svoje državljane pozvala k izogibanju potovanj v Venezuelo, države, kot sta Kitajska in Rusija, pa so nad ameriškim posredovanjem izrazile globoko zaskrbljenost.

V prestolnici Venezuele, Caracas, se je na tisoče ljudi zbralo na množičnih protestih po poročilih o zajetju predsednika Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike. Do demonstracij je prišlo po uradnih navedbah venezuelskih oblasti o ujetju predsednika, kar je sprožilo aktivacijo ustavnih mehanizmov države. K protestom je javno pozval tudi sin odstavljenega voditelja, poslanec Nicolás Maduro Guerra, ki je podpornike pozval k zasedbi ulic v znak odpora proti ameriškemu posredovanju. Napetosti v državi so se stopnjevale že dalj časa, današnji dogodki pa predstavljajo vrhunec politične krize in neposrednega konflikta z Washingtonom. Medtem ko oblasti v Caracasu dogodek označujejo za ugrabitev in kršitev suverenosti, so privrženci vladajoče stranke preplavili mestna središča, kjer zahtevajo vrnitev Madura na oblast. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj so institucije v stanju pripravljenosti, poročila o usodi Madura pa so v središču mednarodne pozornosti.

Ameriške vojaške sile so v odmevni operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale zunaj ozemlja Venezuele. Dogodek je državo pahnil v obdobje visoke politične negotovosti, saj je osrednja oblast močno oslabljena, medtem ko se različni politični akterji že potegujejo za institucionalni nadzor in legitimnost. Operacija, ki jo je potrdil ameriški predsednik Donald Trump, sledi dolgotrajnim napetostim in obtožbam o Madurovi vpletenosti v mednarodni kriminal. Opozicijska voditeljica in nobelovka María Corina Machado je zajetje označila za zgodovinski trenutek in razglasila prihod svobode za Venezuelo. Ob tem je vojsko pozvala, naj za legitimnega predsednika prizna Edmunda Gonzáleza. Medtem ko so nekateri Venezuelci po svetu proslavljali novico, so iz združenja Asocaven v Barceloni opozorili na previdnost in potrebo po spremljanju nadaljnjega razvoja dogodkov. Na drugi strani je venezuelski zunanji minister Yván Gil dejanje ostro obsodil kot kršitev mednarodnega prava in Varnostni svet Združenih narodov pozval k ukrepanju proti ZDA.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta v soboto prispela v New York, kamor so ju ameriške sile prepeljale po bliskoviti vojaški operaciji v Caracasu. Letalo z zapornikoma je pristalo na mednarodnem letališču Stewart, od koder so Madura s helikopterjem prepeljali na Manhattan. Po poročanju tujih tiskovnih agencij bo Maduro pridržan v pripornem centru v Brooklynu, kjer bo pred zveznim sodiščem odgovarjal na obtožbe, povezane s trgovino z drogami. Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci potrdil prijetje in ob tem zagrozil z dodatnimi vojaškimi ukrepi, če bo to potrebno, hkrati pa je že napovedal iskanje politične alternative v Venezueli. Zaradi ameriškega vojaškega posredovanja, ki se je začelo 3. januarja 2026, so po vsem svetu izbruhnili množični protesti. Demonstranti v New Yorku, Londonu, Parizu, Carigradu in Buenos Airesu obsojajo dejanje, ki ga venezuelske oblasti označujejo za agresijo brez primere. Po neuradnih podatkih, ki jih navaja časnik New York Times, je v napadih na Venezuelo umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena, saj so številne države izrazile nestrinjanje z načinom odstavitve in aretacije izvoljenega predsednika suverene države.

Britanski premier Keir Starmer je v intervjuju za BBC odločno zavrnil ugibanja o morebitnem odstopu po lokalnih volitvah maja 2026. Starmer je poudaril, da namerava svojo funkcijo opravljati vsaj do leta 2027, s čimer se je odzval na naraščajoče pritiske znotraj lastne stranke in javnosti zaradi padca priljubljenosti. Po njegovem mnenju bi vsakršen poskus zamenjave vodstva v državi povzročil popoln kaos, podoben tistemu, ki je na koncu mandata doletel konservativno stranko in privedel do njihovega zgodovinskega poraza leta 2024. Premier je izpostavil, da bi politična nestabilnost v državi koristila predvsem desničarskemu populizmu, ki ga pooseblja Nigel Farage. Starmer trdi, da lokalne volitve ne predstavljajo referenduma o njegovi vladi, temveč se bo njegova uspešnost ocenjevala šele ob koncu petletnega mandata, za katerega je prejel zaupanje leta 2024. Vztraja pri tem, da bi zamenjava vodstva podkopala nacionalne interese in odprla pot skrajno desničarskim silam, zato je pozval k enotnosti laburistične stranke v trenutkih gospodarske stagnacije in političnih trenj.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil pridržan v operaciji ameriških oblasti v Caracasu, kar je sprožilo buren mednarodni odziv in politično vrenje v regiji. Operacija, ki so jo podprle Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, sledi dolgoletnim obtožbam o Madurovi vpletenosti v narkoterorizem in trgovino z drogami. Pridržanje Madura in njegove soproge je povzročilo ostre delitve; medtem ko nekateri latinskoameriški voditelji dogodek označujejo za barbarsko dejanje, opozicija v Venezueli vidi priložnost za politično tranzicijo. Honduraška predsednica Xiomara Castro je ostro obsodila dejanje ZDA in ga označila za "barbarstvo", ob tem pa izrazila solidarnost z Madurom. Nasprotno je argentinska podpredsednica Victoria Villarruel pozdravila novico o zajetju in izrazila upanje na "ponovno rojstvo" Venezuele. V javnosti se je po daljšem času ponovno pojavila tudi opozicijska voditeljica María Corina Machado, ki je državljane pozvala k aktivaciji in poudarila, da mora vodenje države kot legitimni predsednik takoj prevzeti Edmundo González Urrutia. Razmere v državi ostajajo napete, saj se pričakujejo nadaljnji pravni postopki pred ameriškim pravosodjem.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so prijele in iz države odstranile dosedanjega voditelja Nicolasa Madura. Akcija, ki so jo spremljale močne eksplozije v prestolnici Caracas, je sprožila takojšen val mednarodnih odzivov in protestov. Po navedbah ameriške administracije je bil poseg usmerjen proti trgovini z drogami, medtem ko kritiki, vključno s predstavniki Gibanja za nacionalno obrambo (KETHA) in Grške komunistične partije (KKE), trdijo, da gre za imperialistični napad z namenom prevzema nadzora nad venezuelskim energetskim bogastvom. Dogodek je povzročil visoko stopnjo negotovosti v Latinski Ameriki. Kuba je že pozvala države regije k enotnosti in solidarnosti z Venezuelo, medtem ko so se v Grčiji, natančneje v Patrasu, odvili množični protesti proti ameriškemu posredovanju. Protestniki so obsodili nasilje in poudarili, da ameriška politika pod krinko zagotavljanja miru prinaša le uničenje. Razmere v Venezueli ostajajo napete, ulice prestolnice pa nadzorujejo oborožene enote, kar kaže na negotovo prihodnost države po aretaciji Madura.

V sobotni vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Venezueli je po poročanju časnika New York Times, ki se sklicuje na vire v venezuelski vladi, umrlo približno 40 ljudi. Med žrtvami naj bi bili tako vojaki kot civilisti. Ameriške specialne sile so med napadom zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, kar je sprožilo ostre mednarodne odzive in proteste. V grški prestolnici Atene se je zbralo več sto protestnikov, ki so obsodili ameriško vojaško posredovanje in izrazili podporo venezuelskemu ljudstvu. Demonstranti so vzklikali protiameriška gesla in zahtevali spoštovanje suverenosti Venezuele. Operacija, ki jo je potrdil ameriški predsednik Donald Trump, je v državi povzročila obsežno uničenje, venezuelske oblasti pa so dejanje označile za hudo vojaško agresijo in aktivirale obrambne načrte.

Venezuelski poslanec in ekonomist Nicolás Maduro Guerra je po aretaciji svojega očeta, predsednika Nicolása Madura, izdal uradno sporočilo, v katerem je družbene in politične sile v državi pozval k splošni mobilizaciji. Po njegovih navedbah je cilj napada na državo in ujetja predsednika predvsem namera tujih sil, da si prisvojijo venezuelske naravne vire. V svojem nagovoru je omenil tudi možnost oboroženega boja za zaščito suverenosti države, medtem ko so razmere v državi po pridržanju predsednika izjemno napete. Maduro Guerra je poudaril, da dogodki predstavljajo neposreden napad na venezuelsko ljudstvo in institucije. Njegov poziv k uporu in mobilizaciji podpornikov režima bi lahko privedel do stopnjevanja nasilja med vladnimi silami in opozicijo. Mednarodna skupnost pozorno spremlja razvoj dogodkov v Caracasu, saj bi destabilizacija države z največjimi zalogami nafte na svetu lahko povzročila širše regionalne posledice.

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Khamenei, je obljubil, da se ne bo uklonil, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil s pomočjo protestnikom. Khamenei je dejal, da je treba protestnike, ki jih je označil za izgrednike, postaviti na svoje mesto. Poročajo o aretacijah in najmanj 15 smrtnih žrtvah protestov, ki jih je sprožila gospodarska kriza. Trump je pred tem opozoril, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če jih bo Teheran pobijal. Protesti so se začeli zaradi slabega gospodarskega stanja Irana, rekordne inflacije in padca vrednosti nacionalne valute rial.

Evropska unija je po zadnjih dramatičnih dogodkih v Venezueli zavzela odločno stališče in pozvala k umiritvi razmer ter popolnemu spoštovanju mednarodnega prava. Visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je izpostavila, da predsednik Nicolás Maduro nima legitimnosti, in poudarila nujnost vzdržnosti vseh vpletenih strani. Po njenih besedah so se evropski diplomati o stanju v državi že posvetovali z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, kar kaže na usklajeno mednarodno prizadevanje za rešitev krize. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta António Costa sta v ločenih izjavah izrazila polno podporo venezuelskemu ljudstvu pri prizadevanjih za mirno in vključujočo demokratično tranzicijo. Evropski voditelji so poudarili, da mora vsaka rešitev politične krize temeljiti na Listini Združenih narodov. Poleg prizadevanj za politično stabilnost je prednostna naloga Unije tudi zagotavljanje varnosti in zaščite vseh državljanov EU, ki se trenutno nahajajo v Venezueli, pri čemer Kallasova tesno sodeluje z državami članicami. Medtem ko Zahod spodbuja demokratične procese, sta Rusija in Iran obsodila ravnanje Združenih držav Amerike in dogajanje označila za ameriško agresijo. To dodatno stopnjuje diplomatsko napetost med globalnimi silami, EU pa v tej luči vztraja pri deeskalaciji in iskanju rešitev znotraj okvirov mednarodno priznanih pravnih norm.

Trumpova administracija je zasegla dva sankcionirana tankerja, ki sta prevažala nafto, in napovedala načrte za selektivno odpravo sankcij. Vojska ZDA je po Trumpovem ukazu potopila domnevno plovilo, ki je prevažalo droge iz Venezuele. Laura Loomer je zahtevala odziv Bele hiše glede Tuckerja Carlsona in njegove teorije o Venezueli.

Ameriške vojaške sile so v odmevni operaciji zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo val praznovanj med venezuelskimi izseljenci v Santiagu de Chile in drugod po svetu. Maduro, ki je državo vodil skoraj desetletje in pol, se je na oblasti obdržal s pomočjo vojske, njegovo vladavino pa so zaznamovale obtožbe o diktaturi in vpletenosti v trgovino z drogami. Kljub njegovemu prijetju prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj politični analitiki opozarjajo, da bi chavizem kot politična ideologija lahko preživel, hkrati pa ostaja nejasna vloga sedanjega obrambnega ministra in vojaškega vrha. Operacija predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Caracasom in Washingtonom, ki so se stopnjevale vse od konca leta 2025. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je pritisk stopnjevala s sankcijami, zasegi naftnih tankerjev in napadi na infrastrukturo, kar je na koncu privedlo do neposrednega vojaškega posredovanja in odstranitve Madura z oblasti. Medtem ko so ulice nekaterih latinskoameriških mest polne protestnikov, ki pozdravljajo padec režima, v sami Venezueli vlada napetost glede nadaljnjega prenosa oblasti in stabilizacije države.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado se je odzvala na novico o pridržanju Nicolása Madura z obsežnim sporočilom javnosti, v katerem je dogodek označila za prelomni trenutek za državo. V svojem pismu državljanom je poudarila, da je končno napočil čas za svobodo Venezuele, s čimer je nagovorila narod po dolgotrajni politični krizi in avtoritarni vladavini Madurovega režima. Machado, ki velja za osrednji obraz demokratičnih prizadevanj v državi, je aretacijo označila za nujen korak k obnovi ustavnega reda. Njen odziv odraža optimizem opozicijskih sil, ki v tem dejanju vidijo konec represivnega obdobja. Politična situacija v Venezueli ostaja napeta, saj aretacija nekdanjega predsednika odpira vprašanja o prihodnji stabilnosti države in prehodu k polni demokraciji pod vodstvom opozicijskih struktur, ki so že dlje časa opozarjale na nelegitimnost prejšnje oblasti.

Po zajetju Nicolasa Madura s strani ZDA so se protesti razširili v San Diego, Amsterdam, Toronto in pred newyorški priporni center, kjer naj bi bil zaprt. Maduro je bil po spektakularni aretaciji zaprt v New Yorku. ZDA naj bi želele "usmerjati" tranzicijo v Venezueli. Chuck Schumer je kritiziral Trumpovo odločitev o napadu na Venezuelo kot kršitev zakona. Po odstavitvi Madura so padle cene nafte zaradi povečanja količine venezuelske nafte na trgu. Pojavile so se skrbi glede prevzema Grenlandije s strani ZDA.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila gospodarska kriza, se je po podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bo Teheran nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social objavil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nasilno zatrl mirne protestnike. Trump je v svojem zapisu poudaril, da so ameriške sile pripravljene na takojšen odziv, ter dodal, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, ki se že več dni spopada z represijo režima. Val protestov v Iranu se je sprožil zaradi katastrofalnih gospodarskih razmer, visoke inflacije in sesutja nacionalne valute rial. Po poročanju tujih medijev je v spopadih z vladnimi silami umrlo že najmanj sedem ljudi, medtem ko se demonstracije širijo po večjih mestih. Trumpova retorika je sprožila ostre odzive tako v tujini kot doma; Teheran je od Združenih narodov že zahteval ukrepanje zaradi groženj, medtem ko so nekateri konservativni člani ameriškega kongresa, kot sta Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, kritizirali predsednikovo napoved kot odklon od politike 'Amerika na prvem mestu'. Kritike so se pojavile tudi znotraj Trumpovega nekdanjega kroga zaveznikov. Steve Bannon je predsednikovo napoved označil za kopijo zunanje politike nekdanje državne sekretarke Hillary Clinton, kar po njegovem mnenju ne odraža interesov volivcev. Kljub notranjim razporom Trump vztraja pri stališču, da bodo ZDA branile pravico do mirnega protestiranja, kar dodatno zaostruje že tako napete odnose med državama v regiji Bližnjega vzhoda.

Sin venezuelskega predsednika Nicolása Madura, Nicolás Ernesto Maduro Guerra, je v čustvenem televizijskem nagovoru stopil pred javnost po tem, ko so ameriške sile zajele njegovega očeta. Maduro Guerra, ki zaseda visoke položaje v venezuelski administraciji, je s solzami v očeh zagotovil, da domovina ostaja v varnih rokah, in očetu poslal sporočilo podpore. Do dogodka je prišlo v času izredne politične in vojaške napetosti v državi, ko so ameriške vojaške enote izvedle operacijo pridržanja venezuelskega voditelja. Dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnega spora med Caracasom in Washingtonom, ki Madura že dlje časa obtožuje nezakonitega prevzema oblasti in vpletenosti v organiziran kriminal. Mlajši Maduro je v govoru poudaril kontinuiteto režima in poskušal pomiriti privržence vladajoče socialistične stranke, medtem ko se v državi vrstijo ugibanja o prihodnji politični usmeritvi in morebitnih povračilnih ukrepih venezuelskih oboroženih sil.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo ameriško vojaško agresijo proti Venezueli, ki jo označuje za grobo kršitev nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti te latinskoameriške države. Teheran je hkrati pozval Varnostni svet Združenih narodov k nujnemu posredovanju, da bi ustavili dejanja Washingtona. Do zaostritve prihaja po navedbah, da je ameriška vojska zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za tesnega zaveznika iranskega režima. Dogodki v tujini sovpadajo z napetimi notranjepolitičnimi razmerami v Iranu, kjer so gospodarske težave sprožile val protestov, v katerih je umrlo že najmanj deset ljudi. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto prvič javno komentiral nemire in varnostnim silam podal jasno navodilo, da morajo upornike »postaviti na njihovo mesto«. Njegove izjave razumemo kot zeleno luč za nasilno zatrtje demonstracij, ki so se razširile po državi. Napetosti stopnjujejo tudi neposredna opozorila ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Iranu zagrozil s posredovanjem, če bi režim začel pobijati mirne protestnike. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali z napovedmi povračilnih napadov na ameriške enote na Bližnjem vzhodu, kar dodatno destabilizira že tako krhko regionalno varnost.

V Iranu so se močno razširili množični protesti, ki jih sproža vse slabše stanje gospodarstva in padajoči standard prebivalstva, kar stopnjuje pritisk na tamkajšnjo teokracijo. Iransko gospodarstvo se spopada z izjemno inflacijo, saj je valuta rial dosegla rekordno nizko vrednost 1,4 milijona za en ameriški dolar. Razmere so se dodatno zaostrile septembra po ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov zaradi iranskega jedrskega programa, država pa si še vedno ni opomogla od dvanajstdnevne vojne z Izraelom v juniju, med katero so Združene države Amerike bombardirale iranske jedrske objekte. Zunanji pritisk na državo se stopnjuje tudi zaradi groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal posredovanje ZDA v primeru nasilnega zatrtja mirnih protestov. Napetosti so se povečale po nedavnem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil, saj je bil Maduro ključen zaveznik Teherana. Regionalni vpliv Irana slabi, saj je bila njegova mreža zavezništev, znana kot os odpora, v letih po začetku vojne med Izraelom in Hamasom leta 2023 precej oslabljena. Protestniki v državi zdaj neposredno izzivajo oblast, medtem ko se Teheran spopada z mednarodno izolacijo in posledicami uničenih vojaških zmogljivosti.

Koalicija SPD in BSW v Brandenburgu je razpadla zaradi notranjih sporov znotraj BSW. Premier Woidke je prekinil sodelovanje, saj ni več videl osnove za nadaljnje delo z BSW. Po razpadu koalicije se Woidke zdaj usmerja k CDU kot potencialnemu novemu partnerju za oblikovanje vlade.

Visoki venezuelski uradnik je izjavil, da vlada ostaja enotna za predsednikom Nicolásom Madurom, kljub negotovosti po njegovi aretaciji s strani ZDA. Pred sodiščem v New Yorku so potekali protesti, kjer so nekateri slavili Madurovo aretacijo, drugi pa obsojali ameriški imperializem. V Ottawi so protestniki pozvali kanadsko vlado k obsodbi Madurove odstavitve.

Donald Trump je dejal, da so Združene države pripravljene posredovati, če bo Iran ubil protestnike, in s tem okrepil napetosti med državama. Iranski uradniki so posvarili, da bi posredovanje destabiliziralo regijo.

Donald Trump se je srečal z Elonom Muskom in prvo damo Melanio Trump na večerji. Trump je Muska označil za supergenija z možnostjo napak. Izrazil je prepričanje, da bodo ZDA povrnile ves denar, porabljen za Ukrajino med njegovo administracijo. Prav tako je izjavil, da bo Kuba kmalu propadla. Trump je dejal tudi, da ZDA nujno potrebujejo Grenlandijo.

V Združenih državah Amerike so se po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil razpltele ostre notranjepolitične razprave. Graham Platner, demokratski kandidat za senat iz zvezne države Maine, je pozval k množičnemu odporu proti po njegovih besedah nemoralnemu in gnusnemu dejanju Trumpove administracije. Platner, ki uživa podporo progresivnega krila stranke, je operacijo označil za primer gangsterizma, ki spodkopava mednarodne norme. Hkrati je Demokratski nacionalni odbor (DNC) začel zbirati sredstva v znak protesta proti prijetju Madura in njegove soproge Cilie Flores. Dogajanje sledi januarski vojaški operaciji, v kateri so ameriške posebne enote v Caracasu zajele Madura, ki ga Washington obtožuje narkoterorizma. Medtem ko administracija predsednika Donalda Trumpa opravičuje dejanje kot nujno za vzpostavitev demokracije in pregon kriminala, demokrati opozarjajo na zavajanje kongresa o načrtih v Venezueli. Napetosti med strankama se stopnjujejo pred prihajajočimi vmesnimi volitvami, saj kritiki administracije trdijo, da gre za kršitev suverenosti tuje države, medtem ko zagovorniki poudarjajo legitimnost pregona obtoženega diktatorja.

Nicolás Maduro Guerra, sin strmoglavljenega venezuelskega voditelja Nicolása Madura, je izjavil, da bo zgodovina pokazala, kdo so izdajalci. Prav tako je sam tarča Združenih držav.

Ukrajinski poslanec Artem Dmitruk je ameriškega predsednika Donalda Trumpa javno pozval, naj namesto operacij proti venezuelskemu voditelju Nicolasu Maduru prednostno obravnava aretacijo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Dmitruk, ki je sicer poslanec vrhovne rade, je Trumpovo nedavno akcijo proti Maduru označil za pogumno, vendar je hkrati postavil vprašanje, zakaj se podobna odločnost ne pokaže v odnosu do Zelenskega, ki ga je označil za »pravega terorista«. Izjave prihajajo v času izjemno napetih odnosov med Kijevom in Washingtonom, ki so se po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo še dodatno zaostrili. Trump je v preteklosti že večkrat kritiziral vodenje ukrajinskega konflikta in finančno pomoč, ki jo Združene države Amerike namenjajo Kijevu. Dmitrukov poziv k aretaciji lastnega predsednika odraža globoke notranjepolitične razkole v Ukrajini in poskuse določenih političnih akterjev, da bi pridobili naklonjenost nove ameriške administracije, ki zagovarja hitro končanje vojne, pogosto tudi pod pogoji, ki niso v skladu z uradno doktrino Zelenskega.

Ameriške sile so v posebni operaciji na ozemlju Venezuele zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v pripor v Združene države Amerike, kjer se bo moral soočiti s sodnim postopkom v New Yorku. Novica o ujetju je sprožila takojšen odziv na svetovnih borzah in energetskih trgih. Cene surove nafte so se v ponedeljek zjutraj zvišale, pri čemer je ameriška nafta pridobila 1,4 odstotka in dosegla 58,13 dolarja za sod, mednarodna referenčna nafta Brent pa se je podražila na 61,50 dolarja. Rast so zabeležile tudi delnice energetskih velikanov, kot sta Chevron in Exxon Mobil, saj vlagatelji pričakujejo obnovo venezuelske naftne industrije. Dogodek je povzročil precejšnje premike tudi na področju kriptovalut, natančneje na platformi za napovedne trge Polymarket. Neznani vlagatelj je le trenutke pred uradno potrditvijo ujetja z nizkim vložkom 30.000 dolarjev ustvaril več kot 400.000 dolarjev dobička, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem trgovanju na podlagi notranjih informacij. Medtem ko so cene nafte v letu 2025 zaradi prevelike ponudbe na svetovnem trgu večinoma padale, analitiki zdaj ocenjujejo, da bi lahko proizvodnja v Venezueli, ki je bila leta tarča sankcij in zanemarjanja, ob ameriški pomoči v prihodnje močno narasla.

Ameriški predsednik Donald Trump je 2. januarja 2026 izdal ostro opozorilo iranskim oblastem, da bodo Združene države Amerike posredovale in nudile pomoč, če bo Teheran uporabil smrtonosno silo proti lastnim državljanom, ki sodelujejo v množičnih protivladnih protestih. Po navedbah ameriških uradnikov za medij CNN so Trumpove objave na družbenih omrežjih namenjene predvsem kot resno opozorilo iranskemu režimu, da Washington situacijo pozorno spremlja in je pripravljen na morebitno ukrepanje. Iran je na grožnje odgovoril z napovedjo protitukrepov v primeru ameriškega vmešavanja. Protesti v Iranu so izbruhnili zaradi globoke gospodarske in finančne krize, ki jo zaznamujeta visoka inflacija in strm padec vrednosti nacionalne valute. Razmere v državi se hitro zaostrujejo, saj se po neuradnih podatkih iranska centralna banka in finančne institucije že pripravljajo na izredno stanje. Iranske oblasti so se spopadale z vse večjim nezadovoljstvom prebivalstva, ki so ga sprožile visoke cene osnovnih dobrin, medtem ko so Združene države Amerike svojo pripravljenost na intervencijo utemeljile z zaščito človekovih pravic in mirnih demonstrantov.

Med protesti v Iranu zaradi gospodarske krize sta bila ubita še dva človeka, s čimer je število smrtnih žrtev naraslo na najmanj deset. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je obljubil, da ne bo popustil, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil s pomočjo protestnikom. Khamenei je dejal, da je treba 'izgrednike postaviti na svoje mesto', medtem ko se protesti nadaljujejo že teden dni.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v skladu z 233. členom venezuelske ustave začasno prevzela vodenje države. Do spremembe na vrhu oblasti je prišlo po tem, ko so Združene države Amerike izvedle vojaški poseg, ki je povzročil odsotnost predsednika Nicolása Madura. Rodríguezova, ki velja za prvo v liniji nasledstva, bo po navedbah uradnih virov funkcijo opravljala do stabilizacije političnih razmer oziroma izvedbe novih postopkov v skladu z ustavnim redom. Politična kriza v Venezueli se je močno zaostrila po večmesečnih napetostih med Caracasom in Washingtonom. Prevzem oblasti s strani Rodríguezove se dogaja v času, ko se država spopada z izrednimi razmerami in pritiski mednarodne skupnosti. Nova voditeljica bo morala nasloviti vprašanja notranje varnosti in gospodarske stabilnosti, medtem ko se sosednje države, predvsem Kolumbija, pripravljajo na morebitne nove valove beguncev in spremembe v regionalni energetski politiki.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu zaradi visoke inflacije se je povečalo na najmanj 16. Prav tako je bil ubit pripadnik iranskih paravojaških sil. Skupine za človekove pravice poročajo, da so pripadniki revolucionarne garde streljali na protestnike.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je v uradni izjavi poudarila, da Nikolas Maduro nima demokratične legitimnosti za vodenje Venezuele. Izjava prihaja v času stopnjevanja napetosti in poročil o odstavitvi oziroma aretaciji dosedanjega predsednika. Evropska unija je ob tem vse vpletene strani pozvala k skrajni zadržanosti, preprečevanju nasilja ter doslednemu spoštovanju mednarodnega prava. Bruselj že dalj časa opozarja na nepravilnosti v venezuelskem političnem procesu, sedaj pa pozorno spremlja hiter razvoj dogodkov na terenu. Kallasova je izpostavila, da je EU že večkrat podvomila v legitimnost Madurove oblasti, trenutne razmere pa zahtevajo miren prehod in zaščito človekovih pravic vseh državljanov. Evropska diplomacija si prizadeva za stabilizacijo države, ki jo že leta pesti globoka politična in gospodarska kriza.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na neposredno vojaško posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale s smrtonosnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v svoji objavi uporabil besedno zvezo "pripravljeni in polni" (locked and loaded) ter zatrdil, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, ki se upirajo režimu. Njegove izjave so v Washingtonu sprožile mešane odzive, pri čemer je nekdanji strateg Steve Bannon predsednika obtožil kopiranja zunanjepolitičnih metod administracije Baracka Obame in Hillary Clinton. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odgovoru na grožnje pozval varnostne sile, naj odločno obračunajo z udeleženci nemirov, ki jih je označil za izgrednike. Po zadnjih podatkih je v spopadih po državi umrlo najmanj deset ljudi, protesti pa se zaradi visokih cen in gospodarske krize hitro širijo v številna mesta. Teheran je Washington opozoril, da bi kakršno koli vmešavanje v notranje zadeve islamske republike pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese na Bližnjem vzhodu. Napetosti se dodatno stopnjujejo zaradi nedavnih ameriških napadov na iranske jedrske objekte in zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za tesnega zaveznika Irana.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti protestnikom in ukazal varnostnim silam, naj nemudoma vzpostavijo red, kar je v mednarodni javnosti razumljeno kot zelena luč za silovit obračun z demonstranti. Protesti, ki so izbruhnili zaradi katastrofalnega stanja gospodarstva in visoke inflacije, so se razširili v več kot 25 mest in terjali že najmanj deset življenj. Dogajanje je dodatno zaostrila izjava ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval z ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je poudaril, da je ameriška vojska v stanju polne pripravljenosti, kar je v Teheranu sprožilo buren odziv. Iranski uradniki, vključno s predsednikom Masudom Pezeškianom in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagerjem Galibafom, so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi napovedmi. Galibaf je opozoril, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse ameriške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče. Teheran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Varnostni svet Združenih narodov, kjer dejanja Washingtona označujejo za brezbrižna in provokativna. Medtem ko del republikanske stranke podpira Trumpovo odločnost, kritiki opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne regije Bližnjega vzhoda. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj vrednost riala še naprej pada, nezadovoljstvo prebivalstva pa se kljub grožnjam režima ne umirja.

Po svetu so se nadaljevali protesti in proslave po zajetju Nicolása Madura. V Houstonu so potekale proslave in protesti, v Torontu pa so se venezuelski begunci spopadli s protestniki, ki so nasprotovali ameriškemu posredovanju. V New Yorku je prišlo do spopadov med Venezuelci in podporniki Madura. Sin Nicolása Madura je pozval Venezuelce k protestom za očetovo izpustitev. Finančni trgi se na zajetje niso bistveno odzvali, razen skoka cen zlata.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Donald Trump in visoki iranski uradniki so si izmenjali grožnje, medtem ko so protesti zajeli Iran. Trump je dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za posredovanje, če bo Iran ubil protestnike. Iranski uradnik je odgovoril na Trumpove grožnje in opozoril ZDA. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

ZDA so aretirale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, kar je povzročilo mednarodne odzive. Trump je nakazal na morebitno vojaško akcijo v Kolumbiji in izrazil prepričanje, da ameriška operacija v Venezueli ne bo vplivala na odnose s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Trump je tudi izjavil, da mora Amerika v celoti pridobiti nadzor nad venezuelsko nafto z namenom obnove države. Združeni narodi bodo razpravljali o zakonitosti aretacije Madura. Tajvanski obrambni minister je izjavil, da je vojska pripravljena na vse možne scenarije, vključno s poskusom "obglavljenja", ki bi ga izvedla Kitajska, po vzoru ameriške operacije v Venezueli.

Po vsem svetu so potekali množični protesti proti vojaškemu posredovanju Združenih držav Amerike v Venezueli, v katerem so ameriške sile ugrabile predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Adelo Flores. Na stotine ljudi se je zbralo v ameriških mestih, kot so New York, Washington in Los Angeles, kjer so z napisi in vzkliki obsojali ameriško imperialistično politiko ter zahtevali ustavitev posredovanja. Protestniki so dejanje označili za grobo kršitev suverenosti in mednarodnega prava. Demonstracije so se razširile tudi zunaj meja ZDA; v Hamburgu se je zbralo okoli 500 ljudi pod geslom "Roke stran od Venezuele", o podobnih shodih pa poročajo tudi iz Dublina. Medtem ko so nekateri nasprotniki Madurovega režima proslavljali njegovo ujetje, so se zavezniki Venezuele, vključno z Rusijo in Iranom, ostro odzvali na dogajanje. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je Madura prepeljala na ozemlje ZDA, kjer mu nameravajo soditi zaradi obtožb o trgovini z mamili in terorizmu. Situacija v regiji ostaja izjemno napeta, saj je vojaška operacija povzročila globok razkol v mednarodni skupnosti.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social uputil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v svoji objavi zapisal, da so ameriške sile pripravljene na akcijo (angl. 'locked and loaded') in da bodo prišle na pomoč iranskemu ljudstvu, če bo režim uporabil strelno orožje proti demonstrantom, kar je označil za njihovo običajno prakso. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer, visoke inflacije in kolapsa nacionalne valute rial, so se v zadnjih dneh stopnjevali in zahtevali več smrtnih žrtev. Po poročanju tujih medijev in agencij je v spopadih z vladnimi silami v mestih, kot so Lordegan, Azna in Kouhdasht, umrlo že več ljudi. Medtem ko Trumpova retorika nakazuje možnost neposredne intervencije ali zamenjave režima, so se v ZDA pojavili kritični glasovi celo znotraj njegove stranke. Kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta opozorila, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave, ter poudarila, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa. Iranska vlada se je na grožnje odzvala s pozivom Združenim narodom, naj ukrepajo proti po njihovih besedah bojevitemu obnašanju Washingtona. Iranski uradniki trdijo, da gre za vmešavanje v notranje zadeve suverene države, medtem ko kritiki doma, vključno s Stevom Bannonom, Trumpove napovedi primerjajo s politiko prejšnjih administracij, ki so jo njegovi podporniki v preteklosti zavračali.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek v zgodnjih jutranjih urah preko svojega družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil Iranu z vojaškim posredovanjem. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike "pripravljene in oborožene" (locked and loaded), da priskočijo na pomoč mirnim protestnikom, če bo iranski režim nadaljeval z njihovim nasilnim zatiranjem in ubijanjem. Njegova izjava prihaja v času, ko se Iran spopada z valom protivladnih protestov zaradi gospodarske krize, visokih cen hrane in padca vrednosti domače valute, pri čemer naj bi po nekaterih poročilih v spopadih z varnostnimi silami življenje izgubilo že najmanj sedem oseb. Trumpova retorika je sprožila mešane odzive znotraj Združenih držav Amerike in v mednarodni skupnosti. Republikanski kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta izrazila ostro nasprotovanje tovrstnemu vmešavanju v notranje zadeve tujih držav, pri čemer sta izpostavila domače težave in načelo "Amerika na prvem mestu". Na drugi strani je nekdanji Trumpov strateg Steve Bannon predsednika obtožil, da uporablja metode svojih političnih nasprotnikov, medtem ko je Teheran že pozval Združene narode k ukrepanju zaradi ameriških groženj. Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej je medtem pozval k dialogu, a hkrati vztrajal pri vzpostavitvi reda in miru.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sprožil val mednarodnih odzivov, potem ko je iranskemu režimu zagrozil z neposrednim vojaškim posredovanjem. Trump je zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene priskočiti na pomoč iranskim protestnikom, če jih bodo oblasti še naprej nasilno zatirale. Njegova izjava, v kateri je uporabil besedno zvezo "pripravljeni in naperjeni" (locked and loaded), je sledila poročilom o smrtnih žrtvah med demonstracijami, ki so v Iranu izbruhnile zaradi hude gospodarske krize in visoke inflacije. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje naletele na ostre kritike, celo med njegovimi tesnimi zavezniki. Kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene sta izrazila nasprotovanje novi vojaški intervenciji v tujini, pri čemer sta poudarila, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave. Tudi nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je Trumpovo retoriko primerjal z intervencionistično politiko Hillary Clinton. Medtem je Teheran že pozval Združene narode k ukrepanju, iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej pa je poudaril, da se država ne bo uklonila pritiskom Washingtona, kar še dodatno zaostruje že tako napete odnose v regiji.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je bil po poročanju različnih medijskih virov pridržan in prepeljan v Združene države Amerike, vendar okoliščine njegovega odstopa oziroma ujetja ostajajo nejasne. Pojavljajo se nasprotujoča si poročila o tem, ali je šlo za načrtovano vojaško operacijo ameriških sil ali pa za predhodno dogovorjen izstop iz države, ki bi Maduru omogočil varno pot v zameno za predajo oblasti. Različne interpretacije dogodkov so v javnosti povzročile precejšnjo zmedo, saj uradni viri podajajo različne verzije zgodbe o koncu njegove dolgoletne vladavine. Ameriške oblasti naj bi Madura že dlje časa obravnavale kot ključno osebo v mednarodni trgovini z drogami, kar je služilo kot pravna podlaga za njegovo aretacijo. Kljub temu nekateri analitiki namigujejo, da je bila njegova selitev v ZDA del širšega političnega dogovora, ki bi preprečil nadaljnje prelivanje krvi v Venezueli. Trenutno še ni jasno, kje točno se Maduro nahaja in kakšni bodo naslednji koraki v sodnem postopku proti njemu, medtem ko Venezuela prehaja v obdobje negotove politične tranzicije.

Ameriški predsednik Donald Trump je izdal ostro opozorilo iranskemu vodstvu, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bo teheranski režim uporabil smrtonosno silo proti miroljubnim protestnikom. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska "pripravljena in polna moči" (locked and loaded), ter obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če bi prišlo do pobojev. To je prvič, da je aktualni ameriški predsednik tako neposredno napovedal intervencijo zaradi notranjih nemirov v Iranu. Iran se trenutno spopada z obsežnimi protesti, ki jih poganja gospodarska kriza, visoka inflacija in razvrednotenje nacionalne valute rial. V nasilnih spopadih med protestniki in varnostnimi silami je do sobote umrlo najmanj deset ljudi, največ v zahodnih provincah Lorestan ter Chaharmahal in Bakhtiari. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike in ukazal varnostnim silam, naj jih "postavijo na njihovo mesto", kar po mnenju opazovalcev pomeni zeleno luč za brutalno zatrtje demonstracij. Napetosti v regiji so se dodatno zaostrile po nedavnih ameriških in izraelskih zračnih napadih na iranske jedrske objekte ter aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura, tesnega zaveznika Teherana. Medtem ko nekateri Trumpovi zavezniki, kot je Steve Bannon, kritizirajo predsednikovo retoriko in jo primerjajo s politiko prejšnjih administracij, iranski uradniki opozarjajo, da bi ameriško vmešavanje povzročilo destabilizacijo celotne regije in ogrozilo ameriške interese na Bližnjem vzhodu.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil iranskemu režimu in napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje. Trump je v seriji objav, poslanih v zgodnjih jutranjih urah, zapisal, da je vojska v stanju polne pripravljenosti (locked and loaded), in obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč mirnim protestnikom, če jih bodo iranske oblasti še naprej nasilno zatirale. Povod za predsednikov odziv so bili poročili o naraščajočem številu žrtev med demonstranti, ki v več iranskih mestih že teden dni protestirajo proti gospodarski krizi, visoki inflaciji in propadu nacionalne valute rial. Po razpoložljivih podatkih naj bi bilo v spopadih z državnimi varnostnimi silami ubitih najmanj sedem ljudi. Trumpova retorika je sprožila val kritik tako v mednarodni skupnosti kot znotraj njegove lastne stranke. Republikanski kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta javno nasprotovala predsednikovim grožnjam in poudarila, da bi morale ZDA prednostno reševati notranje težave ter da predsednik nima pooblastil za napad brez odobritve kongresa. Nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je Trumpovo držo celo primerjal z zunanjo politiko Hillary Clinton, ki jo je Trump v preteklosti kritiziral. Iran je zaradi groženj že uradno protestiral pri Združenih narodih in zahteval ukrepanje proti »neodgovornim grožnjam« ameriškega predsednika, medtem ko Rusija poziva k zadržanosti v izogib nadaljnji destabilizaciji regije.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je po skrivnostnem izginotju Nicolása Madura prevzela vlogo najvišje politične avtoritete v državi, je od Združenih držav Amerike javno zahtevala dokaz, da je predsednik še vedno živ. Rodríguezova je situacijo označila za ugrabitev in grobo kršitev venezuelske suverenosti, kar bi po njenih besedah lahko vodilo v nadaljnjo eskalacijo napetosti. Medtem ko podpredsednica trdi, da gre za zunanjo agresijo, se v mednarodni javnosti vrstijo ugibanja o prihodnosti države. Po venezuelski ustavi bi morala Rodríguezova v primeru odsotnosti predsednika uradno prevzeti vodenje države, vendar se hkrati krepijo vprašanja o možnosti vzpona opozicije, ki uživa podporo Washingtona. Razmere v Caracasu so izjemno negotove, saj uradne institucije niso podale pojasnil o Madurovi lokaciji ali zdravstvenem stanju, kar povzroča politično vakuuma v enem najbolj nestabilnih obdobij države. Združene države Amerike se na obtožbe o vpletenosti v domnevno ugrabitev še niso uradno odzvale, vendar so se v preteklosti že spopadale z očitki o izvajanju prikritih operacij v Venezueli. Trenutni razvoj dogodkov predstavlja kritično prelomnico, ki bi lahko korenito spremenila geopolitično podobo regije, predvsem zaradi venezuelskih naravnih virov in strateškega pomena v Karibskem morju.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel Bermúdez je po vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Caracasu, v kateri je bil zajet venezuelski predsednik Nicolás Maduro, napovedal popolno pripravljenost na vojaško podporo zaveznici. Díaz-Canel je poudaril, da so Kubanci pripravljeni žrtvovati svoja življenja za obrambo venezuelske in kubanske revolucije. Izjava prihaja v času, ko se kubanski režim sooča z izgubo ključnega gospodarskega dobrotnika, kar bi lahko še dodatno ogrozilo že tako nestabilno stabilnost na otoku. Kljub zaostreni retoriki iz Havane pa administracija ZDA za zdaj zavrača možnost neposrednega vojaškega posredovanja na Kubi. Analitiki opozarjajo, da je Kuba zaradi notranjih gospodarskih težav v izjemno ranljivem položaju, saj je bila leta močno odvisna od venezuelske nafte in finančne pomoči. Padec Madurovega režima tako ne pomeni le geopolitičnega poraza za Kubo, temveč neposredno grožnjo njenemu preživetju, saj država nima nadomestnega vira sredstev, ki bi zapolnil nastalo praznino.

Po poročanju New York Timesa je v ameriški operaciji v Venezueli umrlo najmanj 40 ljudi, druge ocene pa govorijo o 80 žrtvah med civilisti in pripadniki varnostnih sil. Pred napadom naj bi ameriške obveščevalne službe izvedle kibernetski napad na energetski sistem Venezuele in v velikem delu Caracasa izklopile elektriko. Kuba je sporočila, da je bilo v operaciji za aretacijo Madura ubitih 32 njenih državljanov.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli konec decembra 2025 zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in rekordnega padca vrednosti nacionalne valute, sprevrgli v vsesplošne nemire, v katerih je do sobote umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se razširile v več kot 30 mest po vsej državi, so se iz gospodarskega upora v teheranskem Velikem bazarju preobrazile v širše politično gibanje. Študenti in drugi protestniki v večjih središčih, kot so Isfahan, Širaz in Mašhad, sedaj odkrito pozivajo k padcu režima in vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Ameriški predsednik Donald Trump je spričo stopnjevanja nasilja izdal ostro opozorilo teheranskim oblastem, naj se vzdržijo uporabe smrtonosne sile proti mirnim protestnikom, in nakazal pripravljenost na odločen odziv Združenih držav Amerike. Teheran je te navedbe zavrnil in Washington obtožil vmešavanja v notranje zadeve ter spodbujanja nemirov. Medtem je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k revoluciji in prebivalce pozval h množičnemu zavzetju ulic v prestolnici, da bi presegli represijo režima, ki se spopada z najhujšo krizo po letu 2022.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Leta 2026 so se pojavila vprašanja o kognitivnih sposobnostih predsednika Trumpa, ki je javno zatrdil, da je večkrat uspešno opravil kognitivne teste. Analitiki so komentirali njegove prehranjevalne navade in zdravje. Razpravljalo se je tudi o prihodnosti konservativne politike po Trumpu, pri čemer so nekateri predlagali 'močne bogove' kot možno rešitev. Poleg tega so se pojavile skrbi, da bi Trumpova investicija v umetno inteligenco lahko imela negativne posledice, nekateri pa so celo napovedovali, da ne bo dokončal svojega mandata.

Zajetje Nicolása Madura s strani ameriške vojske je v Kanadi pozdravljeno kot pot do ponovne vzpostavitve demokracije v Venezueli. Venezuelski izseljenci v Chicagu so izrazili mešane občutke veselja in previdnosti glede prihodnosti. Podpredsednica Delcy Rodríguez je ponovila, da je Nicolás Maduro še vedno predsednik Venezuele in pozvala k mirnosti. Zagotovila je, da so venezuelske oborožene sile aktivirane za zaščito države, če bi se Maduru kaj zgodilo. Nekdanji ameriški veleposlanik v Venezueli se je odzval na ameriško operacijo zajetja Madura.

Po poročilih je v nasilju, ki spremlja proteste v Iranu zaradi slabega gospodarskega stanja, umrlo še najmanj dvoje ljudi, s čimer se je število smrtnih žrtev povzpelo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bo ZDA posredovala, če bo Teheran nasilno pobijal mirne protestnike.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec nacionalne valute rial, razširili v več kot 30 mest po vsej državi in terjali najmanj sedem smrtnih žrtev. Nemiri, ki so se začeli v nedeljo v Teheranu med trgovci na Velikem bazarju, so hitro prerasli iz izrazov nezadovoljstva nad visokimi cenami in inflacijo v širše politično nasprotovanje vladajočemu klerikalnemu vrhu. Iranske varnostne sile so v odgovor na šestdnevne neprekinjene demonstracije aretirale številne protestnike, medtem ko se država spopada z zgodovinsko najnižjo vrednostjo valute, ki je dosegla 1,42 milijona rialov za ameriški dolar. Predsednik Masoud Pezeshkian je priznal upravičenost nekaterih gospodarskih zahtev, vendar so oblasti hkrati opozorile pred izkoriščanjem razmer s strani zunanjih sovražnikov, predvsem Združenih držav Amerike in Izraela. Zaradi izgube prihrankov in 72-odstotne rasti cen hrane so se številni prebivalci zatekli k uporabi stabilnih kriptovalut, da bi zavarovali preostalo premoženje. Kljub pozivom vrhovnega voditelja Alija Hameneja k miru, ostajajo razmere napete, saj se javnost spopada z nevzdržno 42,2-odstotno letno inflacijo in pomanjkanjem energije.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v javnem nagovoru priznala, da vlada nima podatkov o trenutni lokaciji predsednika Nicolása Madura in prve dame Cilie Flores. Rodríguezova je od Združenih držav Amerike zahtevala neizpodbitne dokaze, da sta zakonca sploh še živa. To se je zgodilo po objavi ameriškega predsednika Donalda Trumpa na omrežju Truth Social, v kateri je trdil, da so bile venezuelske oblasti zajete in odpeljane iz države. Zaradi nejasnih razmer in morebitne trajne odsotnosti predsednika se Venezuela nahaja v stanju globoke politične negotovosti. Čeprav ustava predvideva prenos oblasti na podpredsednico v primeru predsednikove odsotnosti, dejstvo, da vlada ne pozna usode svojega voditelja, hromi delovanje državnih institucij. Razmere se stopnjujejo v luči preteklih tajnih operacij Cie in povečane vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju, kar je Maduro že mesece pred izginotjem označeval za poskus destabilizacije in kolonizacije države.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

V ZDA so se protesti proti zajetju Nicolása Madura razširili, vključno s protestom pred Belo hišo v Washingtonu in protestom v Little Rocku v Arkansasu. Nicolás Maduro Guerra je ponovno pozval k protestom. V Venezueli so potekali protesti v podporo Maduru.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Iranski veleposlanik pri Združenih narodih je pozval organizacijo, naj se odzove na po njegovem mnenju nepremišljene grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede notranjih protestov v državi. Teheran v uradnem dopisu poudarja svojo pravico do suverenosti in zaščite pred tujim vmešavanjem, medtem ko napetosti med državama ob stopnjevanju nemirov v Iranu dosegajo vrhunec. Donald Trump je pred tem večkrat javno podprl protestnike in zagrozil z morebitnim posredovanjem, če bi iranske oblasti uporabile nasilje nad civilisti. Znotraj Združenih držav Amerike so se ob Trumpovih izjavah pojavila deljena mnenja, saj so nekateri konservativni politiki izrazili nestrinjanje z zaostrovanjem retorike proti Iranu. Po drugi strani pa je Reza Pahlavi, vodja iranske opozicije v izgnanstvu, pozdravil Trumpovo pripravljenost na zaščito protestnikov. Dogajanje v Iranu, ki so ga sprva sprožile gospodarske težave in visoka inflacija, se je tako sprevrglo v širše geopolitično vprašanje, v katero so vpletene največje svetovne sile.

Venezuelski izseljenci v Združenih državah Amerike in Čilu so z navdušenjem sprejeli novico o prijetju predsednika Nicolása Madura, ki so ga izvedle ameriške vojaške sile. V Doralu na Floridi se je množica zbrala v kultnem lokalu El Arepazo, ki velja za središče venezuelske skupnosti, kjer so proslavljali konec njegove vladavine. Podobni prizori so se odvijali v čilski prestolnici Santiago, kjer so tisoči Venezuelcev s trobljenjem, zastavami in vzkliki svobode zasedli mestne ulice. Operacija ameriške vojske, ki je privedla do padca režima, je sprožila spontana praznovanja po celotni latinskoameriški regiji in v ZDA. Protestniki so z razbijanjem po posodah, znanem kot cacerolazos, izražali olajšanje nad koncem dolgoletnega političnega in gospodarskega pritiska. Čeprav so Madura v preteklosti podpirali določeni regionalni voditelji, je njegovo prijetje simbolno končalo obdobje, ki so ga zaznamovali očitki o pomanjkanju demokracije in avtoritarnem vodenju države.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social iranskim oblastem izrekel ostro opozorilo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v seriji nočnih objav zapisal, da so ameriške sile v stanju polne pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo prišle na pomoč iranskemu ljudstvu, ki se sooča z gospodarsko krizo in inflacijo. Odločitev je sprožila buren odziv tako v tujini kot znotraj njegove lastne republikanske stranke. Znotraj ZDA so nekateri vidni republikanci, med njimi kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, kritizirali predsednikovo napoved. Massie je poudaril, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa, in dodal, da bi se morale ZDA osredotočiti na notranje težave. Nekdanji Trumpov svetovalec Steve Bannon je predsedniku očital, da uporablja strategijo, ki spominja na politiko nekdanje zunanje ministrice Hillary Clinton. Medtem je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej dejal, da se država ne bo uklonila grožnjam, Teheran pa je zaradi Trumpovih izjav zahteval ukrepanje Združenih narodov.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je po objavi novic o domnevnem zajetju Nicolasa Madura s strani ameriških oblasti razglasila konec režima in pozvala k takojšnji tranziciji oblasti. Machado je Edmunda Gonzaleza Urrutio označila za edinega legitimnega predsednika Venezuele in zahtevala, da nemudoma prevzame vodenje države. V svojem javnem nagovoru je poudarila, da je nastopila "ura svobode", ter državljane pozvala k aktivaciji. Napetosti v državi so dosegle vrhunec po dolgotrajnem obdobju politične nestabilnosti in mednarodnih tiskov, ki so jih stopnjevale predvsem Združene države Amerike. Machado, ki se je v zadnjem času nahajala na neznani lokaciji oziroma v tujini, je s svojim nastopom potrdila namero o vrnitvi v domovino. Čeprav so informacije o usodi Nicolasa Madura sprva prišle iz virov blizu ameriškim organom pregona, opozicija v njih vidi priložnost za vzpostavitev demokratične ureditve, h kateri so stremeli že od spornih volilnih procesov v preteklosti.

V glavnem mestu Venezuele, Caracasu, so se v soboto zbrale množice protestnikov, ki so izrazile podporo predsedniku Nicolásu Maduru. Do shodov je prišlo po objavi informacij in videoposnetkov na družbenih omrežjih, ki nakazujejo, da so Madura skupaj z njegovo soprogo Cilio Flores pridržale sile Združenih držav Amerike. Podporniki so se zbrali v okolici predsedniške palače Miraflores, kjer so vzklikali gesla proti ameriški agresiji in zahtevali izpustitev predsednika. Medtem ko v Caracasu vlada napetost zaradi domnevnega zajetja državnega vrha, so se na dogodke odzvali tudi tuji politiki. Župan Lime Renzo Reggiardo je javno pozdravil novico o padcu Madurovega režima in izrazil solidarnost z venezuelskim ljudstvom. Razmere v državi ostajajo negotove, saj uradne potrditve o natančnih okoliščinah pridržanja s strani vpletenih držav še ni, dogajanje pa je sprožilo buren odziv tako domače kot mednarodne javnosti.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je po poročanju tiskovne agencije Reuters prispela v Rusijo, kar se je zgodilo po nedavnih navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa o zajetju venezuelskega voditelja Nicolasa Madura s strani oboroženih sil ZDA. Rodriguez, ki velja za eno najtesnejših zaveznic Madura in ključno figuro venezuelskega režima, se je v javnosti nazadnje oglasila prek zvočnega posnetka na državni televiziji, v katerem je zahtevala dokaze, da sta Maduro in njegova soproga Cilia Flores še vedno živa. Medtem ko je Rodriguez zapustila državo, njen brat Jorge Rodriguez, ki predseduje venezuelski narodni skupščini, domnevno ostaja v Caracasu, čeprav se v javnosti od napada ni pojavil. Delcy Rodriguez ima v venezuelski politiki dolgoletno in vplivno kariero; med drugim je opravljala funkcije ministrice za zunanje zadeve, finance in nafto. Maduro jo je zaradi njene neomajne obrambe socialistične vlade opisal kot "tigra" in hčer revolucionarnega mučenika Jorgeja Antonia Rodrigueza. Njen prihod v Rusijo v času zaostrenih razmer in poročil o ameriški vojaški operaciji nakazuje na iskanje diplomatske ali fizične zaščite pri strateški zaveznici v Moskvi. Rodriguez je sicer znana po svojem zavzemanju za klasično ekonomsko politiko v boju proti hiperinflaciji in po svojem vodenju ustavodajne skupščine leta 2017, ki je močno razširila Madurova pooblastila.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je povečalo na najmanj 19. Iranski voditelj je napovedal, da ne bo popuščanja protestnikom, kljub pravici ljudi do demonstracij. Trump je opozoril, da bodo ZDA močno udarile po Iranu, če bo ubitih še več protestnikov. Oblasti so za nemire obtožile tuje vplive.

Vlade Peruja, Paragvaja in drugih latinskoameriških držav so se uradno odzvale na dogodke v soboto, 3. januarja, ko je prišlo do zajetja venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Perujsko zunanje ministrstvo je v uradni izjavi pozvalo k čimprejšnji politični rešitvi in vzpostavitvi demokratičnega prehoda v državi, ki bi končal dolgoletno politično krizo. Paragvajska vlada je ob tem poudarila, da mora Madurov odhod nemudoma odpreti pot procesu institucionalne obnove in povrnitve demokratičnih standardov. Odzivi sosednjih držav sledijo poročilom o dramatičnih spremembah v Caracasu, kjer so mednarodni pritiski in notranje napetosti dosegli vrhunec z zajetjem predsednika. Države regije poudarjajo pomen mirnega prehoda oblasti in spoštovanja človekovih pravic, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja stabilnost v regiji. Peru je v svojem sporočilu izpostavil nujnost legitimnih institucij, ki bodo sposobne izpeljati svobodne volitve.

V mestu Serbale na zahodu Irana so se na ulicah pojavile oborožene skupine ljudi, ki so streljale v zrak in vzklikale politične slogane. V provinci Ilam so prav tako poročali o prisotnosti oboroženih posameznikov na ulicah, medtem ko so v drugih regijah države zabeležili poskuse požigov in protirežimske akcije.

Opozicijski voditelj Edmundo González Urrutia je pozval k enotnosti in demokratičnemu prehodu v Venezueli. Kot »predsednik Venezuelcev« je pozval oborožene sile, naj »izpolnijo« svojo dolžnost.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno pozdravilo imenovanje Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele. V izjavi za javnost je Moskva poudarila, da morajo prebivalci Venezuele svojo usodo določiti sami, brez kakršnega koli zunanjega vpletanja. Ruska diplomacija je ob tem ponovno izrazila neomajno podporo državni suverenosti in zaščiti pred pritiski tujih sil, kar je neposreden odziv na dolgotrajno politično nestabilnost v državi. Ta poteza Moskve sledi obdobju intenzivnih mednarodnih napetosti, v katerih je Rusija večkrat nastopila kot ključna zaveznica venezuelskih oblasti. Odločitev o podpori Rodriguezovi je tesno povezana s predhodnimi dogodki, vključno z aretacijo Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike, kar je Rusija označila za nedopustno agresijo. S priznavanjem nove začasne voditeljice Rusija poskuša stabilizirati politični položaj v državi, hkrati pa ohraniti svoj geopolitični vpliv v regiji in preprečiti nadaljnje vojaško ali politično posredovanje zahodnih držav.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer, sprevrgli v vsesplošne nemire z večjim številom smrtnih žrtev. Po zadnjih podatkih je v spopadih med protestniki in varnostnimi silami umrlo najmanj deset ljudi, nasilje pa se je iz Teherana razširilo v več kot 30 mest po vsej državi. Demonstracije so sprva sprožili trgovci na teheranskem Velikem bazarju zaradi rekordnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, a so se zahteve hitro sprevrgle v politične slogane proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Na dogajanje se je ostro odzval ameriški predsednik Donald Trump, ki je iranske oblasti opozoril pred pobijanjem mirnih protestnikov. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če se bo nasilje stopnjevalo. Iranski uradniki so obtožbe zavrnili in Washington skupaj z Izraelom obtožili spodbujanja nemirov. Hkrati se je oglasil izgnani prestolonaslednik Reza Pahlavi, ki je rojake pozval k revoluciji in množični zasedbi ulic v Teheranu, da bi zrušili sedanji režim.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v javnem televizijskem nagovoru izjavila, da nima informacij o trenutnem bivališču predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Rodríguez je ob tem od administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa zahtevala dokazila o tem, da sta Maduro in njegova soproga še vedno živa. Ta nepričakovana izjava prihaja v obdobju izjemne politične nestabilnosti in zaostrovanja odnosov z Združenimi državami Amerike, ki so v zadnjih tednih stopnjevale pritisk na caracaški režim. Izginotje predsednika in negotovost glede njegove usode vnašata dodaten nemir v že tako napete razmere v državi, kjer so oblasti v preteklosti že večkrat opozarjale na domnevne zunanje grožnje in poskuse destabilizacije.

V Teheranu in drugih iranskih mestih so izbruhnili množični protesti, ki so neposreden odziv na drastično slabšanje gospodarskih razmer v državi. Protestno gibanje se je okrepilo po junijskem dvanajstdnevnem oboroženem spopadu z Izraelom, med katerim so Združene države Amerike izvedle zračne napade na ključna iranska jedrska najdišča. Teokratski režim v Teheranu se trenutno spopada z dvojnim pritiskom: notranjim nezadovoljstvom prebivalstva in zunanjim pritiskom mednarodne skupnosti. Gospodarski položaj Irana se je septembra še dodatno poslabšal s ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov, kar je povzročilo strmo padanje vrednosti iranskega riala in visoko inflacijo. Medtem ko oblasti poskušajo zadušiti proteste z represivnimi ukrepi, se v mednarodnih krogih pojavljajo ugibanja o morebitni tuji vlogi pri spodbujanju nemirov. Združene države Amerike in Izrael namreč v luči iranskega jedrskega programa opozarjajo na možnost novih vojaških posredovanj, kar še dodatno destabilizira regijo.

Ameriški kongresnik Mario Díaz-Balart, tesen zaveznik predsednika Donalda Trumpa, je javno potrdil svojo podporo venezuelski opozicijski voditeljici in dobitnici Nobelove nagrade za mir Maríi Corini Machado kot prihodnji predsednici Venezuele. Díaz-Balart je poudaril, da podpora voditeljici ne prihaja zgolj iz mednarodne skupnosti in venezuelske diaspore, temveč temelji na močni notranji legitimnosti znotraj vseh slojev venezuelske družbe. Po njegovih besedah je Machado ključna figura, ki bo državo popeljala skozi demokratični prehod po padcu režima Nicolása Madura. Izjave prihajajo v času, ko se Venezuela sooča s korenitimi političnimi spremembami po nedavni vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri je bil zajet Nicolás Maduro. Díaz-Balart je izpostavil, da je tranzicija v demokracijo neizbežna in da Machado uživa neomajno zaupanje kot voditeljica, ki lahko poenoti državo in organizira nove, pravične volitve. Njena vloga je ključna za stabilizacijo regije, kongresnik pa je ob tem izrazil prepričanje, da bo nova vlada pod njenim vodstvom prinesla konec dolgoletni gospodarski in politični krizi.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social poslal ostro opozorilo iranskim oblastem in napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje. Trump je poudaril, da bo ameriška vojska priskočila na pomoč mirnim protestnikom, če jih bo iranski režim še naprej nasilno zatiral. V svojih objavah je zapisal, da je vojska v polni pripravljenosti, kar je povzročilo ostre odzive tako v Teheranu kot v ameriškem kongresu. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, inflacije in gospodarske stagnacije, so v zadnjih dneh terjali več smrtnih žrtev. Po navedbah človekoljubnih organizacij in tujih medijev je bilo v spopadih z vladnimi silami ubitih najmanj sedem ljudi, število aretacij pa strmo narašča. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odzivu na grožnje dejal, da se islamska republika ne bo vdala pritisku, medtem ko je Teheran uradno zahteval ukrepanje Združenih narodov zaradi ameriških groženj. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove izjave sprožile delitve. Republikanski kongresnik Thomas Massie je kritiziral predsednikovo napoved in opozoril, da bi morala vlada reševati domače težave namesto zapravljanja vojaških virov za notranje zadeve drugih držav. Podobne pomisleke je izrazila tudi kongresnica Marjorie Taylor Greene, ki je izpostavila, da volivci niso glasovali za nove vojne na Bližnjem vzhodu. Nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon pa je Trumpov pristop primerjal s politiko prejšnjih administracij, ki so jo nekoč kritizirali.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social iranskim oblastem izrekel ostro opozorilo, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protivladnih protestov. Trump je v seriji objav zapisal, da je vojska v stanju polne pripravljenosti ("locked and loaded") in da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Po navedbah človekoljubnih organizacij in medijskih poročil je v zadnjem tednu nemirov zaradi gospodarske krize in visoke inflacije v Iranu življenje izgubilo najmanj deset ljudi. Trumpove izjave so sprožile val kritik tudi znotraj njegove lastne stranke in med nekdanjimi sodelavci. Kongresnik Thomas Massie je poudaril, da bi za kakršen koli napad na Iran predsednik potreboval odobritev kongresa, hkrati pa je opozoril, da bi se morala država osredotočiti na domače težave namesto na vmešavanje v notranje zadeve tujih držav. Podobno kritična je bila kongresnica Marjorie Taylor Greene, ki je potezo označila za odklon od politike "Amerika na prvem mestu". Na Trumpove grožnje se je že odzval iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej, ki je zatrdil, da se država ne bo vdala pritisku, medtem ko je Teheran od Združenih narodov zahteval ukrepanje proti ameriškim grožnjam.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi dramatičnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, sprevrgli v nasilje, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj deset oseb. Demonstracije, ki so se sprva osredotočale na gospodarske težave v teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile na univerze in v številna mesta po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki so ob gospodarskih zahtevah začeli vzklikati tudi politična gesla proti verskemu vrhu, med drugim »Smrt diktatorju«, ter pozivali k vrnitvi monarhije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v televizijskem nagovoru sicer priznal legitimnost nekaterih gospodarskih pritožb, vendar je hkrati ostro nastopil proti nasilnim dejanjem. Hamenej je potegnil jasno črto med mirnimi protestniki in »izgredniki«, ki jim je napovedal neusmiljen odziv varnostnih sil. Kljub pozivom predsednika Masuda Pezeškiana k dialogu z državljani, retorika vrha države nakazuje na stopnjevanje represije. Medtem zahodni analitiki opozarjajo na morebitno prehitro proslavljanje tujih opazovalcev, ki v nemirih vidijo neizbežen padec islamske republike. Dogajanje se je še dodatno zaostrilo z vpletanjem mednarodnih akterjev, zlasti Združenih držav Amerike, kar povečuje tveganje za regionalno nestabilnost.

Madžarski predsednik vlade Viktor Orbán je javno izrazil zaskrbljenost glede politične nestabilnosti v Venezueli, ki bi po njegovih ocenah lahko povzročila znaten skok cen nafte na svetovnih trgih. Orbán je poudaril, da zaostrovanje razmer v tej južnoameriški državi neposredno ogroža stabilnost energetskih trgov. Po njegovem prepričanju bi morebitni vojaški posegi ali stopnjevanje pritiska s strani Združenih držav Amerike na Venezuelo služili kot katalizator za destabilizacijo ponudbe energentov. Madžarski premier meni, da bi takšen razvoj dogodkov negativno vplival na globalno gospodarstvo. Njegove izjave prihajajo v času povečanih geopolitičnih napetosti, kjer energetska varnost ostaja ena ključnih prioritet madžarske zunanje politike. Orbán je s tem ponovno izpostavil svojo držo, ki temelji na predvidevanju tveganj, ki jih prinašajo zunanjepolitični pretresi v državah z bogatimi naravnimi viri.

Namestnik ameriškega zunanjega ministra Christopher Landau je sporočil, da bodo Združene države Amerike venezuelskega voditelja Nicolása Madura poklicale na odgovornost za njegove zločine. Po navedbah Landaua so ameriške sile Madura prijele, s čimer se je končala vladavina, ki jo je ameriški diplomat označil za tiransko. Landau je novico o padcu režima objavil na družbenem omrežju X, kjer je poudaril, da bo nekdanji predsednik moral odgovarjati pred roko pravice. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj Washingtona po zamenjavi oblasti v Caracasu, kjer so ZDA Madura že dlje časa obtoževale korupcije, kršitev človekovih pravic in vpletenosti v trgovino z mamili. Aretacija s strani ameriških sil nakazuje na neposredno vojaško oziroma operativno posredovanje, ki bo močno spremenilo politično krajino v Latinski Ameriki. Medtem ko se Venezuela pripravlja na obdobje po Maduru, mednarodna skupnost pričakuje podrobnejša pojasnila o okoliščinah njegovega zajetja in nadaljnjih pravnih postopkih.

Združene države Amerike so v vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo mešane odzive v Venezueli in po svetu. Medtem ko so nasprotniki režima in številni izseljenci na ulicah proslavljali konec njegove vladavine, so nekateri verski voditelji, zlasti evangeličani, pozivali k molitvi in miru. Strokovnjaki kljub zajetju opozarjajo, da odstranitev Madura sama po sebi ne pomeni nujno takojšnjega sesutja celotne strukture venezuelskega režima, ki ostaja globoko zakoreninjena v državnih institucijah in vojski. Operacija je sledila stopnjevanju napetosti in vojaškim dejavnostim v Karibskem morju, ki so se v zadnjih tednih krepile pod pretvezo boja proti trgovini z drogami. Kljub Madurovim pozivom k mednarodni zaščiti suverenosti in Ruski odpovedi podpore, je prišlo do neposrednega ameriškega posredovanja, ki je privedlo do njegove aretacije. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj ključne institucije še vedno nadzorujejo Madurovi zavezniki, kar povečuje negotovost glede prihodnjega prenosa oblasti.

V več mestih po Združenih državah Amerike so v soboto potekali množični protesti, uperjeni proti vojaškemu posredovanju ameriških sil v Venezueli. Protestniki, ki so se zbrali tudi pred Belo hišo v Washingtonu, so izrazili ostro nasprotovanje vojaški operaciji, ki jo je pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožil Washington. Po poročanju ameriške televizijske mreže CBS News in drugih medijev so demonstranti zahtevali takojšnjo zaustavitev napadov in umik ameriških enot iz latinskoameriške države. Dogodki so neposreden odziv na obsežno vojaško akcijo, ki se je pričela le nekaj dni prej. Operacija je vključevala zračne napade na prestolnico Caracas in kopensko posredovanje elitnih enot, kar je sprožilo nemire tako v Venezueli kot na tleh Združenih držav Amerike. Medtem ko ameriški uradni viri operacijo utemeljujejo z nujnostjo ukrepanja proti režimu Nicolása Madura, so protestniki na ulicah opozarjali na kršitve suverenosti in humanitarne posledice vojaškega posega. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj so venezuelske oblasti dejanje označile za neizprosen akt agresije.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli 30. decembra 2025 zaradi drastičnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, sprevrgli v nasilne spopade, ki so zahtevali najmanj deset smrtnih žrtev. Demonstracije so se iz teheranskega Velikega bazarja razširile na univerze in v številna mesta po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki, ki so sprva opozarjali na gospodarske težave, so začeli vzklikati politična gesla proti verskemu vodstvu in zahtevali odstop vrhovnega voditelja Alija Hameneja. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nagovoru narodu sicer priznal legitimnost nekaterih gospodarskih zahtev, vendar je obenem napovedal oster odziv proti tistim, ki jih je označil za izgrednike. Po njegovih besedah morajo oblasti prisluhniti državljanom, vendar bodo varnostne sile odločno ukrepale proti nasilju in povzročanju neredov. Analitiki medtem opozarjajo, da bi zahodne države, zlasti Združene države Amerike, lahko prehitro interpretirale dogajanje kot neizbežen propad islamske republike, medtem ko se napetosti v regiji stopnjujejo zaradi groženj z mednarodnim posredovanjem.