V Iranu se protesti nadaljujejo, varnostne sile posredujejo, aretiranih več kot tisoč ljudi.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med zadnjim valom protestov povzpelo na najmanj 36, so sporočili aktivisti za človekove pravice. Protesti, ki trajajo že deset dni, so se sprva začeli zaradi nezadovoljstva nad gospodarskimi razmerami v državi, vendar so hitro prerasli v širši protivladni upor. Po poročanju lokalnih virov so varnostne sile aretirale več kot 1200 ljudi, medtem ko se nasilje na ulicah iranskih mest stopnjuje. Demonstranti izražajo globoko nezadovoljstvo z režimom, kar je privedlo do ostrih odzivov policije in paravojaških enot. Kljub poskusom oblasti, da bi z omejitvijo dostopa do spleta in uporabo sile zadušile nemire, se protesti širijo v različne province. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj število žrtev med civilisti še naprej narašča, razmere pa ostajajo nestabilne.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti udeležencem množičnih protestov in izjavil, da morajo biti "izgredniki postavljeni na svoje mesto". To so bili prvi javni komentarji 86-letnega voditelja, odkar so državo zajeli nemiri, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo nad propadajočim gospodarstvom in visoko inflacijo. Hamenejeva izjava po mnenju analitikov pomeni neformalno zeleno luč varnostnim silam za agresivnejše zatiranje demonstracij, ki so v zadnjem tednu resno pretresle stabilnost islamske republike. Nasilje med spopadi protestnikov in režimskih sil se stopnjuje, po zadnjih podatkih pa je število smrtnih žrtev naraslo na najmanj deset. Val nezadovoljstva se je iz Teherana razširil tudi v druge province, pri čemer protestniki zahtevajo odgovornost oblasti za gospodarsko stagnacijo. Režim v Teheranu ob tem zavrača zunanjo kritiko in dogodke označuje za delovanje sovražnih elementov, kar dodatno zaostruje napetosti v regiji.

V Iranu so se nadaljevali množični protesti zaradi gospodarske krize in visoke inflacije, pri čemer je število smrtnih žrtev po navedbah aktivistov za človekove pravice naraslo na najmanj petnajst. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v soboto prvič odzval na nemire in v televizijskem nagovoru poudaril, da se islamska republika ne bo vdala sovražniku. Hamenej je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, kar po mnenju opazovalcev pomeni zeleno luč varnostnim silam za agresivno zatrtje demonstracij. Napetosti so se dodatno zaostrile po izjavah predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je napovedal pomoč protestnikom, če bo Teheran uporabil nasilje. Iranske oblasti so se na Trumpove grožnje odzvale z opozorili o morebitnih napadih na ameriške sile na Bližnjem vzhodu. Gre za najobsežnejše proteste v državi po letu 2022, sprožil pa jih je strm padec vrednosti nacionalne valute in drastično poslabšanje življenjskega standarda, kar je na ulice pognalo tako študente kot trgovce.