TikTok je zaposlil nekdanjo izraelsko vojaško inštruktorico za nadzor politike proti sovražnemu govoru. Belgijske oblasti so Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC) predale prijave vojnih zločinov proti dvema izraelskima vojakoma. Giorgia Meloni je v telefonskem pogovoru z Benjaminom Netanjahujem poudarila nujnost takojšnje prekinitve sovražnosti. Chris Hedges pa opozarja na poskus ukinitve prvega amandmaja z zakonom A3558 v New Jerseyju, ki bi sprejel definicijo antisemitizma IHRA.

Vodja palestinske misije na Nizozemskem, Ammar Hijazi, je izjavil, da je število žrtev v Gazi preseglo 60.000, kar je označil za 'mračen mejnik'. Po njegovih besedah je bilo uničenih 60.000 življenj, večinoma žensk in otrok.

Kubanska vlada je po skoraj dveh desetletjih zanikanja priznala, da je v Venezueli prisotno vojaško osebje. Med ameriško vojaško operacijo 'Absolutna resolucija' je umrlo najmanj 56 kubanskih in venezuelskih vojakov. Kuba je potrdila smrt 32 pripadnikov svojih oboroženih sil in operacijo označila za agresijo.

Recenzija knjige 'Možje iz Hirošime' poudarja grozljive človeške stroške atomskega napada. John Hersey, 32-letni novinar, se je leta 1946 vrnil iz Japonske z revolucionarno zgodbo, ki je izzvala pogled ZDA na dogodke v Hirošimi. Knjiga služi kot močan opomin na posledice jedrskega orožja.

V sirskem mestu Suvejda so ponovno izbruhnili spopadi med oboroženimi skupinami, ki jih podpira sirska vlada, in druzijskimi borci na jugu države. Do spopadov je prišlo kljub dogovoru o prekinitvi ognja, ki je bil dosežen v četrtek.

Po večdnevnih spopadih v sirski provinci Suvajda so postale vidne posledice nasilja, ki je po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice terjalo več kot 500 življenj, med žrtvami je bilo veliko civilistov. Poročajo tudi o več desetih usmrtitvah. Čeprav se zdi, da se je regija zaenkrat izognila večjemu konfliktu, ponovni izbruh spopadov v Siriji kaže na še vedno nestabilne razmere v državi.

Po aretaciji Nicolasa Madura je Donald Trump ponovil svoje kontroverzne izjave in nakazal možnost ameriške okupacije Venezuele. Administracija si prizadeva privabiti ameriške naftne družbe v državo. Pojavile so se informacije, da je CIA vplivala na Trumpovo odločitev, da podpre Delcy Rodríguez kot vodjo prehodne vlade. Ugibanja se širijo o morebitnih nadaljnjih potezah Trumpa, kot je prevzem Panamskega prekopa in Grenlandije. CNN sodelavka je ZDA obtožila povzročitve povečane represije v Venezueli.

Ameriško izvidniško letalo Boeing RC-135V Rivet Joint je bilo opaženo v bližini ruske regije Kaliningrad. Medtem so ruske sile izvedle obsežen napad na Kijev z raketami in droni, pri čemer je bila prizadeta stanovanjska poslopja in zaklonišče podzemne železnice. Ukrajinske obrambne sile so izvedle vrsto uspešnih napadov na sovražnika na različnih lokacijah, s čimer so nadaljevale z oslabitvijo ruskega vojaškega potenciala.

Kuba je uradno potrdila smrt 32 pripadnikov svojih oboroženih sil, ki so padli med ameriško vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas. Po navedbah kubanskih oblasti so vojaki izgubili življenja med posredovanjem posebnih enot ameriške vojske Delta Force, kar je kasneje potrdil tudi predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Dogodek je povzročil val žalovanja na Kubi, kjer se z državnimi častmi spominjajo svojih padlih borcev. Ameriška operacija, katere cilj je bil domnevno usmerjen proti strukturam v Caracasu, predstavlja novo zaostritev v že tako napetih odnosih med Washingtonom, Havano in Caracasom. Incident neposredno vključuje tuje vojaške sile na ozemlju Venezuele, kar bi lahko imelo širše posledice za regionalno varnost in stabilnost v Latinski Ameriki. Podrobnosti o naravi samega spopada in natančnem mandatu kubanskih enot v Venezueli ostajajo predmet nadaljnjih analiz in poročanj.

Ob obali Gambije se je 1. januarja 2026 zgodila tragična pomorska nesreča, v kateri je po najnovejših podatkih tamkajšnje vlade umrlo najmanj 31 migrantov. Plovilo, ki je bilo namenjeno proti Evropi, se je prevrnilo na odprtem morju, pri čemer oblasti opozarjajo, da je število žrtev verjetno še višje, saj pogrešajo večje število ljudi. Gre za eno najhujših tovrstnih nesreč v zadnjem obdobju v tej regiji. Preiskava o vzrokih nesreče še poteka, vendar prve informacije kažejo na preobremenjenost čolna, ki je izplul le malo pred dogodkom. Gambijske oblasti so v ponedeljek revidirale prvotne ocene o številu žrtev in potrdile, da je med mrtvimi veliko mladih, ki so iskali boljšo prihodnost v Evropi. Reševalne ekipe nadaljujejo z iskanjem morebitnih preživelih, vendar so možnosti za to z vsako uro manjše. Nesreča ponovno opozarja na nevarnosti nezakonitih migracijskih poti vzdolž zahodnoafriške obale.

Intenzivni spopadi na meji med Tajsko in Kambodžo so terjali najmanj 13 tajskih civilistov in enega vojaka, s čimer se je skupno število žrtev povzdignilo na 16. Zaradi obsežnega nasilja je območje ob meji zapustilo več kot 120.000 ljudi. Varnostni svet Združenih narodov je napovedal nujno zasedanje, da bi razpravljali o zadnjih mejnih incidentih med državama.

Ruske sile so ponoči izvedle nov val zračnih napadov na ukrajinsko prestolnico in njeno okolico, v katerih sta po navedbah lokalnih oblasti umrla dva človeka. Prva žrtev je bila zabeležena neposredno v Kijevu, druga pa v mestu Fastiv, ki leži jugozahodno od prestolnice. Ukrajinska vojska je zaradi nevarnosti raketnih napadov in napadov z droni razglasila rdeči alarm za celotno ozemlje države. Napadi so povzročili dodatno gmotno škodo na stanovanjskih objektih in energetski infrastrukturi, medtem ko so enote protizračne obrambe aktivno poskušale prestreči sovražne izstrelke. Poročila o novih žrtvah potrjujejo trend stopnjevanja napadov na civilna središča, ki so se v zadnjem obdobju močno okrepili.

Nova poročila potrjujejo, da je eksplozijo na ukrajinski ladji za deminiranje na kanalu Bâstroe, v kateri so umrli trije mornarji in bili ranjeni drugi, povzročila mina. Romunsko ministrstvo za obrambo je za incident izvedelo iz ukrajinskih medijev. Izvora mine še niso ugotovili. Promet ostaja preusmerjen na kanal Sulina.

Rusija in Ukrajina sta izvedli vzajemne zračne napade, ki sta terjala življenja štirih ljudi. V vsaki od držav sta umrli po dve osebi, kar kaže na nadaljevanje zaostrovanja spopadov.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ruska federacija je leto 2025 zaključila z minimalnimi ozemeljskimi pridobitvami, saj so njene sile zasedle zgolj 0,72 odstotka ukrajinskega ozemlja, kar pomeni, da Moskva trenutno nadzoruje približno 19 odstotkov sosednje države. Generalštab ukrajinske vojske ocenjuje, da je bilo v tem obdobju ubitih ali ranjenih več kot 400.000 ruskih vojakov, kar kaže na izjemno visoko ceno za zanemarljiv strateški napredek na fronti. Kljub velikim izgubam v moštvu in tehniki ruski predsednik Vladimir Putin vztraja pri nadaljevanju vojaških operacij in se po mnenju Kijeva načrtno izogiba mirovnim pogajanjem. Moskva je ob koncu leta sprožila obsežno informacijsko operacijo, s katero želi upravičiti svoja stališča, med drugim z obtožbami o ukrajinskem napadu na rezidenco predsednika Putina. Ukrajinska stran te navedbe zavrača in jih označuje za poskus destabilizacije diplomatskih prizadevanj. Strokovnjaki opozarjajo, da so ruske sile v letu 2025 naletele na močan odpor in se spopadale s številnimi logističnimi težavami. Strategija Kremlja očitno temelji na izčrpavanju ukrajinskih obrambnih linij, ne glede na človeške žrtve v lastnih vrstah. Medtem ko Rusija trdi, da bo dosegla vse zastavljene cilje, mednarodni opazovalci poudarjajo, da fronta ostaja večinoma statična, kar povečuje pritisk na obe strani za iskanje morebitne diplomatske poti, ki pa se trenutno zdi malo verjetna.

Visoki venezuelski uradnik je sporočil, da je v nedavnih zračnih napadih sil Združenih držav Amerike na venezuelsko ozemlje življenje izgubilo najmanj 40 ljudi. Med žrtvami naj bi bili tako pripadniki venezuelske vojske kot civilisti, pri čemer so prva poročila potrdila smrt vsaj enega civilista, več vojakov pa je bilo ranjenih. Napadi so bili usmerjeni na ključne strateške objekte, vključno z letališči in vojaškimi oporišči v prestolnici Caracas in drugih delih države. Operacija, ki so jo po navodilih ameriškega predsednika Donalda Trumpa izvedle ameriške letalske sile, je bila usmerjena neposredno proti režimu Nicolása Madura. Dogajanje je sprožilo ostre odzive v mednarodni skupnosti, saj so nekateri napad označili za dejanje oborožene agresije. Zaradi stopnjevanja napetosti se je na izrednem zasedanju sestal tudi Varnostni svet Združenih narodov, kjer so razpravljali o posledicah vojaškega posredovanja za mednarodni mir in varnost.

Število smrtnih žrtev ameriškega napada na Venezuelo se je povečalo na 80, poroča The New York Times. Po navedbah visokega venezuelskega uradnika naj bi polovica umrlih bili civilisti.

Število smrtnih žrtev ameriške vojaške operacije v Venezueli se je po poročanju tujih medijev povečalo na 80 oseb. Operacija, ki so jo izvedle oborožene sile Združenih držav Amerike, je neposredno povezana s prijetjem venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Slednjega so ameriške sile zajele in ga skupaj s soprogo prepeljale iz države, kar predstavlja drastično zaostritev razmer v regiji. Ameriško pravosodno ministrstvo je po zajetju že objavilo uradno obtožnico proti Maduru in članom njegove družine. Medtem ko se podatki o žrtvah še naprej posodabljajo, viri blizu ameriškim oblastem potrjujejo, da so obtožbe usmerjene v domnevne kriminalne dejavnosti režima. Razmere v državi ostajajo napete, mednarodna javnost pa z zaskrbljenostjo spremlja posledice neposrednega vojaškega posredovanja, ki je povzročilo visoko število smrtnih žrtev med tamkajšnjim prebivalstvom.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.