Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po ruskem napadu z novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik pozval zahodne zaveznice k uvedbi novih, strožjih sankcij proti Ruski federaciji. Zelenski je poudaril, da bi morala biti krepitev gospodarskih in političnih omejitev proti Moskvi prednostna naloga zahodne zunanje politike. Po njegovem prepričanju je oster mednarodni odziv nujen za preprečitev nadaljnje eskalacije konfliktov. Ukrajinski voditelj je svoje zahteve objavil na družbenih omrežjih, kjer je izpostavil, da trenutni ukrepi niso zadostni za zaustavitev ruskih vojaških operacij. Poziv k sankcijam prihaja v času, ko Rusija uporablja nove tehnologije za napade na cilje ukrajinskih oboroženih sil, kar v Kijevu interpretirajo kot neposreden pritisk na mednarodno skupnost. Zelenski meni, da mora Zahod oblikovati nove mehanizme pritiska, ki bodo neposredno vplivali na rusko vojaško industrijo in finančne vire. S tem želi Ukrajina zagotoviti, da bo cena vojaške agresije za Kremelj postala nevzdržna, hkrati pa s tem poziva k večji enotnosti zaveznic v okviru zveze NATO in Evropske unije.

Ukrajinski napad z dronom je povzročil požar v ruskem skladišču nafte v Oktjabrskem okrožju v Volgogradski regiji. Ruski raketni napad z raketo 'Orešnik' v Ukrajini pa naj bi bil usmerjen na letalski obrat v Lvovu, ne na podzemno skladišče plina, kot je bilo sprva mišljeno.

Iran je naj bi med nedavnim vojaškim spopadom z Izraelom izstrelil izstrelek s strelnim strelivom na izraelska stanovanjska območja, kar bi predstavljalo kršitev mednarodnega prava. Izraelska zračna obramba naj bi imela težave z iranskimi balističnimi raketami, ki naj bi bile opremljene s takšnimi bombami. Iranska revolucionarna garda je napovedala pripravljenost na soočanje z izraelskimi grožnjami o napadih na Iran.

Turčija je na mednarodni razstavi orožja IDEF 2025 v Istanbulu predstavila svojo prvo hiperzvočno balistično raketo Tayfun Block-4. Gre za nov tip oborožitve, ki kaže na napredek države na področju vojaške tehnologije.

Ruske sile so ponoči sestrelile 142 ukrajinskih brezpilotnih letal, ki so bila tarča v evropskem delu Rusije in nad Črnim morjem. Medtem je bil ukrajinski Pavlohrad tarča največjega napada doslej, saj je bilo v šestih urah izstreljenih na stotine brezpilotnih letal in več balističnih raket. Gre za eskalacijo spopadov med državama.

Ukrajina je po ruskem napadu na lvovsko regijo z balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik uradno sprožila postopek za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je sporočil, da Kijev pričakuje odločen odziv mednarodne skupnosti na stopnjevanje agresije, pri čemer je izpostavil predvsem pričakovanja do Združenih držav Amerike. Napad, ki ga je potrdilo rusko obrambno ministrstvo, je bil usmerjen proti strateški energetski infrastrukturi, vključno s podzemnim skladiščem plina Bilče-Volicko-Ugersko. Ruska stran je uporabo sistema Orešnik označila za povračilni ukrep, pri čemer je nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev napad pospremil z žaljivimi in provokativnimi izjavami na račun ukrajinskega vodstva. Po poročanju ruskih virov so bili cilji napada na območju Strija ključni za ukrajinsko energetsko oskrbo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da gre za nevarno uporabo napredne raketne tehnologije, ki zahteva takojšnjo obsodbo svetovnih sil. Zunanji minister Sibiga je v svojih izjavah ostro kritiziral države, ki so se v preteklosti hitro odzvale na domnevne napade na ruske objekte, kot je rezidenca predsednika Putina, medtem ko zdaj oklevajo pri obsodbi dejanskega uničevanja ukrajinske civilne in energetske infrastrukture. Ukrajina zahteva, da mednarodna skupnost prepozna resnost grožnje, ki jo predstavlja nova ruska balistična tehnologija, in ustrezno ukrepa za zaščito mednarodnega prava.

Rusija je v nočnem napadu na Ukrajino uporabila hipersonično raketo Orešnik, kar je povračilo za poskus terorističnega napada na Putinovo rezidenco. Napad je bil usmerjen na energetsko infrastrukturo, zlasti v zahodni Ukrajini, in je povzročil poziv kijevskih oblasti k evakuaciji prebivalcev zaradi mrzlega vremena.

Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve Esmaeil Baghaei je v uradni izjavi poudaril, da iranske oborožene sile ostajajo v stanju polne pripravljenosti za obrambo države. Njegov odziv je sledil nedavnim navedbam in grožnjam s strani Izraela in Združenih držav Amerike glede morebitnih novih vojaških posegov proti Iranu. Baghaei je tovrstne grožnje označil za del širše psihološke vojne in medijskega pritiska, ki naj bi bil usmerjen v destabilizacijo države. Po besedah tiskovnega predstavnika iranske oblasti pozorno spremljajo dejavnosti nasprotnikov in ne bodo dopustile nikakršne malomarnosti pri zaščiti suverenosti Irana. Poudaril je, da so oborožene sile odločene braniti domovino z vsemi razpoložljivimi sredstvi, medtem ko medijske špekulacije o napadih interpretirajo kot že znano strategijo stopnjevanja napetosti. Izjava odraža vztrajanje Teherana pri obrambni drži sredi zaostrenih regionalnih varnostnih razmer.

Severna Koreja je v noči na nedeljo izstrelila več balističnih raket, kar predstavlja prvi letošnji preizkus orožja te države. Po navedbah južnokorejske vojske, na katere se sklicuje francoska tiskovna agencija AFP, so izstrelitve sovpadale z obiskom južnokorejskega predsednika na Kitajskem. Dejanje Pjongjanga se je zgodilo v času povečanih globalnih napetosti, potem ko so Združene države Amerike z vojaško operacijo odstranile predsednika Venezuele. Izstrelitev raket se časovno umešča v obdobje po vrnitvi ameriških protiraketnih sistemov Patriot v Južno Korejo. Raketne baterije, ki so bile pred tem začasno nameščene na Bližnjem vzhodu, so znova zavzele položaje na polotoku konec lanskega leta. Ponovna krepitev obrambnih zmogljivosti zavezništva med Seulom in Washingtonom bi lahko vplivala na stopnjevanje provokacij s strani severnokorejskega režima, ki tovrstne premike pogosto interpretira kot neposredno grožnjo svoji varnosti.

Ukrajinski predsednik Zelenski je razkril, da je s takratnim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom razpravljal o možnosti namestitve ameriških vojakov v Ukrajini kot del varnostnih jamstev. Medtem pa je ameriški veleposlanik pri Natu, Matthew Whitaker, izrazil dvom o verodostojnosti ruskih trditev o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco.

Ruske sile so v petek izvedle silovit napad z balističnimi raketami na središče ukrajinskega mesta Harkov, pri čemer so zadele stanovanjsko območje. V napadu je bil popolnoma uničen petnadstropni stanovanjski blok, poškodovanih pa je bilo tudi več drugih stanovanjskih zgradb in trgovin. Po zadnjih podatkih ukrajinskih oblasti in poročanju lokalnih medijev je bilo v napadu ranjenih najmanj 30 ljudi, reševalne ekipe pa so še naprej odstranjevale ruševine in iskale morebitne preživele. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prek družbenih omrežij potrdil dogodek in obsodil napad na civilno infrastrukturo. Po navedbah guvernerja regije so ruske rakete povzročile obsežno razdejanje v mestu, ki je že dlje časa tarča nenehnega obstreljevanja. Gre za nadaljevanje ruske taktike napadov na urbana središča, ki povzročajo veliko gmotno škodo in številne žrtve med civilnim prebivalstvom. Razmere v Harkovu ostajajo kritične, saj so prebivalci nenehno izpostavljeni nevarnosti novih zračnih napadov.

Rusija je v Belorusijo uradno namestila svoj najnovejši hipersonični balistični raketni sistem orešnik, ki lahko nosi jedrske konice. Belorusko obrambno ministrstvo je objavilo posnetke mobilnih lanserjev na položajih, kar po mnenju vojaških analitikov pomeni strateški premik in širjenje ruskega jedrskega dosega globlje v Evropo. Beloruski voditelj Aleksander Lukašenko je potrdil, da so sistemi že stopili na bojno dolžnost, medtem ko zahodni strokovnjaki ocenjujejo, da so rakete nameščene v bližini nekdanjega letališča na vzhodu države, kar v njihov doseg postavlja številna evropska mesta. Kljub uradnim objavam ukrajinski obveščevalni viri in neodvisni opazovalci izražajo dvom o polni operativnosti sistema na beloruskih tleh, saj posnetki po njihovem mnenju ne prikazujejo neposredno samih raketnih izstrelkov. Namestitev poteka v času stopnjevanih napetosti, ko se Rusija in Ukrajina medsebojno obtožujeta novih napadov na kritično infrastrukturo. Med novoletnimi prazniki so ruski droni poškodovali rafinerijo v Tuapseju, ukrajinska stran pa poroča o civilnih žrtvah v Odesi in Dnipropetrovsku po ruskih zračnih napadih. Ruski predsednik Vladimir Putin je namestitev orešnika, ki dosega hitrosti nad 10 mahov, označil za odgovor na zahodno dobavo orožja dolgega dosega Ukrajini. Moskva s tem krepi svojo doktrino jedrskega odvračanja, saj želi preprečiti napade na svoje ozemlje z raketami zveze NATO. Ta poteza dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji in povečuje pritisk na evropske zaveznice Ukrajine.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po napadu na zahodno Ukrajino z omenjeno raketo, v katerem so bili štirje mrtvi v prestolnici.

Rusija je z raketnim sistemom srednjega dosega 'Orešnik' izvedla obsežen napad na Ukrajino kot odgovor na poskus napada na Putinovo rezidenco. Ciljali so objekte za proizvodnjo brezpilotnih letal in energetsko infrastrukturo, ki jih napaja. V noči na 9. januar so izstrelili 242 brezpilotnih letal in 36 raket, vključno z balističnimi raketami, na Kijev in Lvov. Ruska vojska naj ne bi izbirala ciljev, ki ne bi učinkovito zmanjšali bojne sposobnosti ukrajinskih sil. Dmitrij Medvedjev je napad primerjal z 'injiciranjem haloperidola'. Ruske sile so med 3. in 9. januarjem izvedle en množičen in štiri skupinske napade na ukrajinske cilje, pri čemer so uničile obrambno industrijo in energetsko infrastrukturo.

Donald Trump je nakazal, da bi podprl izraelsko vojaško posredovanje, če bi Iran obnovil svoj jedrski program. Opozoril je, da bo ZDA podprl nadaljnje vojaške akcije proti Iranu, če bo Teheran obnovil svoj jedrski program ali raketne zmogljivosti. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je izjavil, da je Iran v "obsežni vojni" z ZDA, Izraelom in Evropo.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je med obiskom holdinga Horizont ponovno izpostavil posledice ruskega napada z novim balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik na ukrajinsko mesto Dnipro. Po njegovih besedah je bil strateško pomemben industrijski kompleks Južmaš uničen v zgolj eni minuti. Lukašenko je poudaril, da je šlo za edinstveno in obsežno podjetje z globoko podzemno infrastrukturo, ki je bila zasnovana za preživetje jedrske vojne, vendar proti novemu ruskemu orožju ni imela možnosti. Ruska stran je napad na Južmaš izvedla novembra 2024 kot odgovor na ukrajinsko uporabo zahodnih raket dolgega dosega za napade na cilje znotraj ruskega ozemlja. Lukašenkove izjave prihajajo v času, ko so ruski sistemi Orešnik v okviru zavezniških jamstev domnevno že začeli opravljati bojno dežurstvo tudi na ozemlju Belorusije. Ukrajinska stran uradno sicer poroča o veliki škodi, vendar stopnje popolnega uničenja, ki jo navaja Lukašenko, neodvisni viri niso v celoti potrdili v takšnem obsegu.

Med srečanjem s premierjem Netanjahujem je Donald Trump ponovil grožnje Iranu glede jedrskega programa. Izjavil je, da bo ZDA »uničila« Iran, če bo ta obnovil jedrske objekte. Netanjahu naj bi v začetku prihodnjega tedna uradno zaprosil ZDA za pomoč pri nevtralizaciji grožnje iranskih balističnih raket.