APDEJT.si

Kremelj je sporočil, da je telefonski pogovor med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom mogoče organizirati takoj, vendar je za to potrebna ustrezna priprava v okviru dvostranskega vrha.

Po poročanju portala Axios naj bi Združene države Amerike in Ruska federacija vodile tajna posvetovanja in pripravljale nov mirovni načrt za Ukrajino. Kremelj je izrazil pripravljenost za nadaljevanje pogovorov, medtem pa naj bi ukrajinski uradniki prejeli signale iz ZDA o predlogih, ki vključujejo odpoved dela ozemlja. Ukrajina pri pripravi teh predlogov ni sodelovala.

ZDA naj bi Ukrajini predlagale mirovni načrt, ki vključuje priznanje ruskega jezika kot uradnega, zmanjšanje vojaške pomoči in števila vojakov ter ozemeljske koncesije. Po poročanju Reutersa naj bi Washington želel, da Kijev sprejme ključne elemente načrta, ki vključuje tudi priznanje uradnega statusa Ukrajinske pravoslavne cerkve.

V Beli hiši je potekalo srečanje, ki bi lahko bilo ključnega pomena za leto. Podrobnosti srečanja niso znane, vendar naslov nakazuje, da je šlo za pomemben dogodek.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je ponovil, da je Rusija odprta za nadaljevanje pogovorov o rešitvi konflikta v Ukrajini in da prekinitev pogajalskega procesa ni nastala po krivdi Moskve. Poudaril je, da je Rusija pripravljena na vrnitev k pogajanjem.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je pozval k nadaljevanju pogajanj med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu, saj meni, da so ključni za diplomatsko rešitev. Izrazil je zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napadov na energetsko infrastrukturo in posledičnih žrtev. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da bo do konca leta obnovljena izmenjava ujetnikov z Rusijo. Pogajanja med državama so v Istanbulu že potekala maja, junija in julija.

Iranski zunanji minister Sejed Abas Irakči in brazilski zunanji minister Mauro Vieira sta se v telefonskem pogovoru pogovarjala o dvostranskih odnosih in mednarodnih vprašanjih. Irakči je kritiziral potezo treh evropskih držav, ki so predlagale resolucijo proti Teheranu, označil jo je za neodgovorno, provokativno in neupravičeno ter pozval članice Sveta guvernerjev, naj ji nasprotujejo. Po njegovem mnenju to dejanje škoduje verodostojnosti agencije.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Kijev poslal visoko delegacijo Pentagona, da bi spodbudil obnovitev pogovorov o končanju vojne v Ukrajini. Delegacija naj bi se sestala z ukrajinskim predsednikom Zelenskim, cilj pa je poskusiti vplivati na prihodnost Kijeva.

Afganistanski minister za industrijo in trgovino, Alhaj Nooruddin Azizi, je obiskal Indijo s ciljem okrepitve dvostranskih trgovinskih in naložbenih vezi. Obisk je del petdnevnega uradnega potovanja in prihaja v času naraščajočih napetosti med Afganistanom in Pakistanom. Afganistan si prizadeva okrepiti gospodarske vezi z Indijo, medtem ko se odnosi s Pakistanom slabšajo. Indija je nedavno ponovno odprla svoje veleposlaništvo v Kabulu, kar simbolizira okrepitev odnosov med državama.

Iranska delegacija pri Združenih narodih je ostro zavrnila kanadski predlog resolucije, ki jo ocenjujejo kot popolnoma politično motivirano in škodljivo za odnose. Iran poudarja, da predlog temelji na političnih nagibih in ne na dejanski skrbi za človekove pravice.

Rusija je ZDA predlagala obnovitev letalskega prometa med državama, vendar po besedah uradne predstavnice ruskega zunanjega ministrstva Marije Zaharove s strani ZDA ni bilo napredka.

Srečanje med posebnim odposlancem ameriškega predsednika Steveom Witkoffom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Turčiji je bilo odpovedano, ker Zelenski ni želel razpravljati o novem ameriškem načrtu za ureditev konflikta v Ukrajini.

Poljska je sporočila, da bo zaprla ruski konzulat v Gdansku, potem ko je Moskvo obtožila vpletenosti v bombni napad na pomembno železniško progo. Poljska vlada je sprejela to odločitev kot odgovor na domnevno rusko sabotažo.

Pojavili so se novi medijski poročili, da ZDA in Rusija za zaprtimi vrati pripravljata načrt s 28 točkami za končanje vojne v Ukrajini, pri čemer naj bi ZDA od Ukrajine zahtevale velike koncesije. Donald Trump naj bi predlagal mirovni načrt, ki bi Vladimirju Putinu dal, kar želi.

Kitajska ambasada v Grčiji je ostro obsodila izjave Kimberly Guilfoyle, ameriške veleposlanice, glede pristanišča Pirej. Ambasada je njene izjave označila za "zlonamerno obrekovanje normalnega kitajsko-grškega trgovinskega sodelovanja" in "resno vmešavanje v notranje zadeve Grčije". Poudarili so, da so njene besede prežete s hladnovojno miselnostjo in logiko hegemonizma.

Predsednik CDU Friedrich Merz je z omalovažujočimi komentarji o brazilskem mestu Belém sprožil ogorčenje, na kar se je odzval brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva. Lula je Merza označil za togega Nemca in poudaril potrebo po ambicioznih podnebnih ukrepih na konferenci COP28.

Po eksploziji na železniški progi v osrednji Poljski, ki je ključna za dobave v Ukrajino, je Varšava napovedala zaprtje zadnjega ruskega konzulata v državi. S to potezo se Poljska odziva na sabotažo železniške proge, ki vodi v Ukrajino, kar kaže na poslabšanje odnosov med državama.

Britanski obrambni minister John Healey je obtožil rusko raziskovalno ladjo "Jantar", da je med kartiranjem podvodnih kablov in območja severno od Škotske z laserji merila v pilote Kraljevih zračnih sil, kar je že drugič, da je ladja povzročila razburjenje z bližino britanskim vodam.

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), Rafael Grossi, je sporočil, da so se inšpektorji agencije vrnili v Iran in izvedli inšpekcije v tistih jedrskih objektih, ki niso bili tarča nedavnih napadov Združenih držav Amerike in Izraela.

Nemški kancler Friedrich Merz je po vrnitvi s podnebnega vrha ZN COP30 v Belemu povzročil diplomatski spor, ko je izjavil, da si noben od novinarjev, ki so ga spremljali v Braziliji, ne bi želel ostati tam.