APDEJT.si

Ameriški mediji poročajo, da ZDA in Rusija potekajo pogajanja o možnem koncu vojne v Ukrajini. ZDA naj bi od Ukrajine zahtevale velike koncesije, čeprav uradno izvajajo pritisk na Rusijo s sankcijami. Ukrajina naj bi prejela nov predlog ZDA za končanje vojne, katerega podrobnosti niso znane.

Združene države Amerike so ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu signalizirale, da mora Ukrajina sprejeti ameriški okvir za končanje vojne z Rusijo. Ta okvir naj bi predvideval, da se Kijev odpove delu svojega ozemlja in dela oborožitve, poroča Reuters, ki se sklicuje na dva neimenovana vira.

Kremelj je sporočil, da je telefonski pogovor med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom mogoče organizirati takoj, vendar je za to potrebna ustrezna priprava v okviru dvostranskega vrha.

V Beli hiši je potekalo srečanje, ki bi lahko bilo ključnega pomena za leto. Podrobnosti srečanja niso znane, vendar naslov nakazuje, da je šlo za pomemben dogodek.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je pozval k nadaljevanju pogajanj med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu, saj meni, da so ključni za diplomatsko rešitev. Izrazil je zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napadov na energetsko infrastrukturo in posledičnih žrtev. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da bo do konca leta obnovljena izmenjava ujetnikov z Rusijo. Pogajanja med državama so v Istanbulu že potekala maja, junija in julija.

Ukrajina je Vatikan zaprosila za formalizacijo vloge pri posredovanju v pogajanjih o vrnitvi ukrajinskih otrok in civilistov, ki jih je Rusija odvzela med skoraj štiriletno vojno. Predsednik Volodimir Zelenski je to zahtevo posredoval v pismu papežu Levu XIV. pred petkovo avdienco papeža z delegacijo vrnjenih ukrajinskih otrok in civilistov. Mladi so opisali izpostavljenost ruski propagandi in travme zaradi ločitve od bližnjih.

Iranski zunanji minister Sejed Abas Irakči in brazilski zunanji minister Mauro Vieira sta se v telefonskem pogovoru pogovarjala o dvostranskih odnosih in mednarodnih vprašanjih. Irakči je kritiziral potezo treh evropskih držav, ki so predlagale resolucijo proti Teheranu, označil jo je za neodgovorno, provokativno in neupravičeno ter pozval članice Sveta guvernerjev, naj ji nasprotujejo. Po njegovem mnenju to dejanje škoduje verodostojnosti agencije.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Kijev poslal visoko delegacijo Pentagona, da bi spodbudil obnovitev pogovorov o končanju vojne v Ukrajini. Delegacija naj bi se sestala z ukrajinskim predsednikom Zelenskim, cilj pa je poskusiti vplivati na prihodnost Kijeva.

Iranska delegacija pri Združenih narodih je ostro zavrnila kanadski predlog resolucije, ki jo ocenjujejo kot popolnoma politično motivirano in škodljivo za odnose. Iran poudarja, da predlog temelji na političnih nagibih in ne na dejanski skrbi za človekove pravice.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika, Steve Witkoff, ne bo sodeloval v pogovorih med turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Ankari. Srečanje med Zelenskim in Witkoffom je bilo odpovedano, ker Zelenski ni želel razpravljati o mirovnem načrtu, ki so ga predlagale ZDA, poroča portal Axios.

Poljska je sporočila, da bo zaprla ruski konzulat v Gdansku, potem ko je Moskvo obtožila vpletenosti v bombni napad na pomembno železniško progo. Poljska vlada je sprejela to odločitev kot odgovor na domnevno rusko sabotažo.

Rusija je ZDA predlagala obnovitev letalskega prometa med državama, vendar po besedah uradne predstavnice ruskega zunanjega ministrstva Marije Zaharove s strani ZDA ni bilo napredka.

Kitajska ambasada v Grčiji je ostro obsodila izjave Kimberly Guilfoyle, ameriške veleposlanice, glede pristanišča Pirej. Ambasada je njene izjave označila za "zlonamerno obrekovanje normalnega kitajsko-grškega trgovinskega sodelovanja" in "resno vmešavanje v notranje zadeve Grčije". Poudarili so, da so njene besede prežete s hladnovojno miselnostjo in logiko hegemonizma.

Predsednik CDU Friedrich Merz je z omalovažujočimi komentarji o brazilskem mestu Belém sprožil ogorčenje, na kar se je odzval brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva. Lula je Merza označil za togega Nemca in poudaril potrebo po ambicioznih podnebnih ukrepih na konferenci COP28.

Britanski obrambni minister John Healey je obtožil rusko raziskovalno ladjo "Jantar", da je med kartiranjem podvodnih kablov in območja severno od Škotske z laserji merila v pilote Kraljevih zračnih sil, kar je že drugič, da je ladja povzročila razburjenje z bližino britanskim vodam.

Po eksploziji na železniški progi v osrednji Poljski, ki je ključna za dobave v Ukrajino, je Varšava napovedala zaprtje zadnjega ruskega konzulata v državi. S to potezo se Poljska odziva na sabotažo železniške proge, ki vodi v Ukrajino, kar kaže na poslabšanje odnosov med državama.

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), Rafael Grossi, je sporočil, da so se inšpektorji agencije vrnili v Iran in izvedli inšpekcije v tistih jedrskih objektih, ki niso bili tarča nedavnih napadov Združenih držav Amerike in Izraela.

Nemški kancler Friedrich Merz je po vrnitvi s podnebnega vrha ZN COP30 v Belemu povzročil diplomatski spor, ko je izjavil, da si noben od novinarjev, ki so ga spremljali v Braziliji, ne bi želel ostati tam.

Poljske oblasti so aretirale več oseb v povezavi z eksplozijo, ki je poškodovala železniško progo, ki povezuje Varšavo z ukrajinsko mejo. Informacijo so sporočili državni mediji.

Kitajski premier Li Qiang je začel dvodnevni obisk v Zambiji, kjer se bo osredotočil na obnovo železniške proge iz obdobja hladne vojne, vredne 1,4 milijarde dolarjev. Cilj obiska je izboljšati dostop Kitajske do ključnih mineralov, saj je Kitajska močno investirala v rudarstvo v Zambiji, ki je ena največjih proizvajalk bakra na svetu.