Francoski časopis Valeurs Actuelles poroča, da je zaradi razdrobljenosti interesov zahodnih držav in prelaganja odgovornosti za pomoč Ukrajini, Zahod strateško ranljiv v razmerju z Rusijo, ki pa medtem krepi svoje pozicije.
Po analizi AFP, ki temelji na podatkih ISW, bi Rusija lahko brez boja osvojila ozemlje, ki je po velikosti primerljivo z Luksemburgom, če bi bil uveljavljen ameriški načrt za Ukrajino. Institut za študij vojne (ISW) opozarja na morebitne posledice predlaganega načrta.
Slovenska sodnica na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC), Beti Hohler, je na predavanju v Ljubljani izpostavila sankcije kot glavni izziv sodišča. Poudarila je, da so sankcije, ki jih je uvedla predvsem Amerika, usmerjene v sodno neodvisnost in vplivajo na vsakdanje delo sodnikov, a hkrati poudarjajo pomen ICC.
Kremlj je pozval Ukrajino, naj nemudoma sprejme »odgovorno« odločitev o mirni rešitvi vojne, pri čemer svari, da je odlašanje s pogajanji »nevarno«. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izrazil mnenje, da Ukrajina ne bi smela pristati na prekinitev ognja vzdolž trenutne frontne črte. V Nemčiji je ameriško-ruski mirovni načrt povzročil presenečenje in zaskrbljenost zaradi možne kapitulacije Ukrajine, zaradi česar je kancler Friedrich Merz odpovedal vse sestanke. Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je razkril 28-točkovni načrt ZDA za končanje vojne.
Združene države Amerike so načrtovale nov velik pristanišče v bližini Pireja, s katerim naj bi konkurirale kitajskemu nadzoru nad tamkajšnjim pristaniščem. Novo pristanišče naj bi bilo namenjeno tako kontejnerskemu prometu kot tudi vojaškim ladjam.
Evropski voditelji so izrazili nasprotovanje ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino, ocenjujoč ga kot nepravičnega in slabega za Kijev, saj bi Ukrajina izgubila ozemlje, se morala odpovedati članstvu v Natu in omejiti svojo vojsko. Pripravljajo protipredlog. Zelenski je dejal, da je Ukrajina pod močnim pritiskom in se sooča z izgubo ključnega partnerja ali dostojanstva, ter napovedal alternative ameriškemu načrtu, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov. Plenković je ocenil, da je ameriški načrt izrazito slab in nepravičen.
Članki obravnavajo palestinsko vprašanje, pri čemer poudarjajo, da ne gre za abstraktni spor med dvema enakovrednima narativama, temveč za konkretno zgodbo ljudstva, ki je bilo prikrajšano za svojo zemljo, pravice in možnost samoodločbe. Poudarjajo, da Palestinci nikoli niso živeli izven nevarnosti, ker se niso nikoli odpovedali življenju v Palestini.
Ameriške delnice so v četrtek doživele močan preobrat, saj močni rezultati podjetja Nvidia niso pomirili vlagateljev glede visokih vrednotenj. Poročilo o zaposlitvah v ZDA je preseglo pričakovanja, kar je zmanjšalo možnosti za znižanje obrestnih mer s strani ameriške centralne banke (FED) decembra. Delnice Nvidie so sprva poskočile, nato pa strmoglavile, kar je povzročilo padec tehnoloških delnic in celotnega trga. Azijske borze so sledile padcu, tudi borza v Hong Kongu.
Po tem, ko je Japonska izrazila zaskrbljenost glede morebitnega konflikta v zvezi s Tajvanom, je Kitajska prepovedala uvoz japonskih morskih sadežev. Tajvanski predsednik Lai Ching-te in župan mesta Changhua, Lin Shih-hsien, sta se odzvala z javnim uživanjem sušija in s tem izrazila podporo Japonski. Predsednikova objava s fotografijo uživanja sušija je na Japonskem postala viralna, celo prikazana je bila na velikem zaslonu v Tokiu.
Ukrajina se nahaja pod pritiskom na dveh frontah, kar ogroža njeno stabilnost v času, ko najbolj potrebuje podporo zahodnih zaveznikov. Te grožnje predstavljajo eksistenčno nevarnost za Kijev.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da v teku razgovori s tremi podjetji glede Naftne industrije Srbije (NIS). Poudaril je, da je NIS v lasti ruske države in da se bo o tem posvetoval z ameriškimi partnerji, saj je to "absolutno nujno" za Srbijo. Vučić je tudi odgovoril na trditve o prodaji NIS.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sredi evropske turneje, ki vključuje obiske Grčije, Francije, Španije in Turčije. Poslanec Vrhovne rade, Oleksij Gončarenko, je pozval Zelenskega, naj se vrne v Ukrajino in pojasni morebitno srečanje s poslovnežem Timurjem Mindičem, ki naj bi bil njegov "denarnik" in se pojavlja na zvočnih posnetkih preiskave. Gončarenko je izrazil mnenje, da bi se moral Zelenski soočiti z volivci in odgovoriti na vprašanja glede Mindiča.
Kreml je izrazil upanje, da bo do novega srečanja med Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom prišlo takoj, ko bodo izpolnjene potrebne priprave. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da je trenutno skoraj nemogoče napovedati, kdaj bodo pogoji za srečanje izpolnjeni.
Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da se je prejšnji svetovni red, ki je na Zahodu obstajal zadnjih 80 let, na Vzhodu pa 35 let, končal. Prihodnost globalnih odnosov ostaja nejasna, nov red pa bo mogoč le v sodelovanju z evropskimi sosedami.
Južnokorejski predsedniški urad je izjavil, da Južna Koreja nima sovražnih namer do Severne Koreje. Severna Koreja je obsodila sporazum med ZDA in Južno Korejo o razvoju jedrskih podmornic in posvarila, da bo to destabiliziralo regionalno varnost ter sprožilo jedrsko oboroževalno tekmo oziroma "učinek jedrskega domina".
Predsednica bolgarskega parlamenta Raja Nazarjan bo sodelovala na Parlamentarnem forumu za demokracijo 2025, ki ga organizira Evropski parlament v Bruslju. Cilj foruma je okrepiti partnerstva med zakonodajnimi institucijami za utrditev demokratičnih procesov.
Cene nafte so padle zaradi geopolitičnih napetosti in rasti vrednosti dolarja. Cena za West Texas Intermediate (WTI) z dobavo v decembru je padla za 2,14 % na 59,44 dolarja. Brent za dobavo v januarju se je pocenil za 2,13 % na 63,51 dolarja, WTI pa je končal pri 59,44 dolarja.
Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je izjavil, da ameriški zakon o "hiper sankcijah" ne bo vplival na delovanje Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS). Ameriški predsednik Donald Trump je 17. novembra podprl zakon, ki predvideva uvedbo sekundarnih sankcij.
Po novi jesenski gospodarski napovedi EU bo Avstrija leta 2026 med državami z najpočasnejšo gospodarsko rastjo v Evropski uniji. Pričakuje se, da bo rast BDP znašala le 0,9 %, medtem ko se za celotno EU pričakuje 1,4-odstotna rast. Poleg tega naj bi bil avstrijski proračunski primanjkljaj v prihodnjih letih nad dovoljeno mejo 3 %.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da je bila Evropska unija od samega začetka mirovni projekt, ki je povezoval države članice. V času geopolitične negotovosti je širitev EU naložba v skupno varnost in svobodo.