Nemško kmetijstvo se v zadnjem obdobju spopada z močnim upadom proizvajalnih cen, kar resno ogroža stabilnost kmetijskih gospodarstev. Joachim Rukwied, predsednik nemškega združenja kmetov (DBV), je opozoril na zaostrene razmere v panogi, kjer se pridelovalci soočajo z vse nižjimi odkupnimi cenami svojih proizvodov. Ta trend neposredno vpliva na likvidnost in dolgoročni razvoj kmetij, ki že tako delujejo v zahtevnih gospodarskih razmerah. Posebej kritične so razmere v vinogradništvu, ki ga po besedah Rukwieda pretresa zgodovinska kriza. Poleg splošnega pritiska na cene se vinski sektor sooča s spremenjenimi potrošniškimi navadami in visokimi stroški pridelave, kar postavlja številne družinske kmetije pred težke odločitve o nadaljevanju dejavnosti. Predsednik združenja je poudaril, da so potrebni sistemski ukrepi za zaščito kmetijskega sektorja, ki predstavlja ključni steber nemškega gospodarstva in prehranske varnosti.

Donald Trump je ponovil grožnje Iranu in dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, so zahtevali smrtne žrtve.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro opozoril iranske oblasti, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v objavi na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ameriške sile v polni pripravljenosti, potem ko so poročila potrdila smrt najmanj šestih oseb, vključno s pripadnikom varnostnih sil, med petdnevnimi nemiri v državi. Val nezadovoljstva v Iranu se je sprožil zaradi drastičnega poslabšanja gospodarskih razmer, visokih cen življenjskih potrebščin in hiperinflacije, ki so jo dodatno zaostrile mednarodne sankcije. Protesti so se začeli s stavko trgovcev v Teheranu, nato pa so se razširili v več provinc, kjer je prišlo do usodnih spopadov med civilisti in policijo. Na Trumpove grožnje se je odzval svetovalec ajatole Alija Hameneja, Ali Laridžani, ki je Washington opozoril, da bi kakršno koli vmešavanje v notranje zadeve Irana destabiliziralo celotno regijo in ogrozilo ameriške interese.

Ameriški predsednik Donald Trump je stopnjeval napetosti z Iranom z javno grožnjo o vojaškem posredovanju, če bo tamkajšnji režim nadaljeval z uboji mirnih protestnikov. V Iranu so se namreč že šesti zaporedni dan odvijali množični protivladni protesti, ki jih poganja predvsem nezadovoljstvo nad kritičnim gospodarskim stanjem v državi. Med spopadi s silami državne varnosti je življenje izgubilo že več demonstrantov, kar je sprožilo oster odziv Bele hiše. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene takoj ukrepati in nuditi pomoč tistim, ki se upirajo režimu, v kolikor bi se nasilje stopnjevalo. Iranski uradniki za nacionalno varnost so na te navedbe odgovorili z lastnimi grožnjami, s čimer se je diplomatski spor med državama nevarno zaostril. Položaj v Teheranu in drugih mestih ostaja nestabilen, saj trgovci in prebivalci kljub nevarnosti še naprej opozarjajo na nevzdržne življenjske razmere in zahtevajo politične spremembe.

Ameriški predsednik Donald Trump je javno podprl protestnike v Iranu in tamkajšnjim oblastem zagrozil z neimenovanimi ukrepi, če bodo nadaljevale z nasilnim zatiranjem nemirov. Protesti, ki so v državi izbruhnili konec leta 2024 in trajajo že šesti zaporedni dan, so posledica globoke gospodarske krize in političnega zatiranja. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene pomagati miroljubnim demonstrantom, ki zahtevajo spremembe v državi. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se s temi izjavami še dodatno zaostrile, saj je ameriški predsednik neposredno opozoril iranski režim pred nadaljnjim izvajanjem nasilja nad lastnim prebivalstvom. Medtem ko iranske oblasti poročajo o žrtvah in aretacijah, Bela hiša dogajanje pozorno spremlja in napoveduje možnost diplomatskih ali gospodarskih povračilnih dejanj. Situacija v Iranu ostaja nestabilna, saj se protesti iz manjših mest širijo v večja središča, kar predstavlja resen izziv za tamkajšnjo vlado.

Po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal možno pomoč protestnikom v Iranu, je svetovalec iranskega vrhovnega vodje, Ali Larijani, opozoril Trumpa na tveganje destabilizacije Bližnjega vzhoda v primeru intervencije ZDA. Trump je tudi zagrozil Teheranu, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo Iran nad njimi uporabil smrtonosno silo.

Donald Trump in visoki iranski uradniki so si izmenjali grožnje, medtem ko protesti zaradi gospodarskih težav zajemajo Iran. Iranski uradnik je kritiziral Trumpove grožnje z ameriškim posredovanjem in mu odgovoril. Trumpove izjave o protestih v Iranu niso prve, vendar ima Washington zgodovino vmešavanja v notranje zadeve države. Protesti, ki so se začeli med trgovci v Teheranu, se širijo.

Donald Trump je ponovil grožnjo z vojaškim posredovanjem, če bo Iran ubil protestnike, in dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za odziv na nasilno zatiranje protestov. Protesti v Iranu so se razširili zaradi gospodarske krize.

V Iranu so se v več mestih razširili nasilni protesti, ki so jih sprožile naraščajoče cene osnovnih dobrin, vključno s hrano in elektronskimi napravami. Po poročilih je v spopadih z državnimi varnostnimi silami umrlo več demonstrantov, saj se je režim na nezadovoljstvo državljanov odzval z uporabo sile. Protesti, ki so se sprva začeli zaradi ekonomskih težav, so hitro prerasli v širši upor proti vladajočemu mullahovemu režimu. Na dogajanje se je ostro odzval predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, ki je iranskim oblastem zagrozil s posledicami zaradi uporabe nasilja nad civilisti. Trump je izrazil podporo protestnikom in poudaril, da svet opazuje ravnanje Teherana. Ameriška administracija pozorno spremlja razmere, medtem ko se nemiri v državi stopnjujejo, kar povečuje napetosti med Washingtonom in Teheranom na področju človekovih pravic in regionalne stabilnosti.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social sporočil, da so ZDA pripravljene in oborožene za morebitno posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trumpova izjava prihaja po tem, ko so se protesti proti visokim življenjskim stroškom in gospodarski krizi, ki so se začeli v Teheranu, razširili po celotni državi. Po poročanju tujih agencij je v zadnjih spopadih med protestniki in varnostnimi silami umrlo že šest oseb, kar so prve smrtne žrtve od začetka trenutnega vala mobilizacije. V iranski prestolnici so oblasti aretirale najmanj trideset oseb, ki jih obtožujejo povzročanja nemirov. Gibanje se je sprva začelo v trgovskem sektorju zaradi hiperinflacije, vendar so se mu hitro pridružili študenti in prebivalci drugih mest. Trump je poudaril, da bi ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če bi teheranski režim, po njegovih besedah v skladu s svojo navado, začel streljati na državljane. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarsko nezadovoljstvo prepleta z ostrim odgovorom represivnih organov.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro opozoril iranske oblasti, da bodo Združene države Amerike ukrepale, če se bo stopnjevalo nasilje nad civilisti med uličnimi protesti. V Iranu se že več dni vrstijo protestni shodi, ki so jih sprožile hude gospodarske težave in nezadovoljstvo prebivalstva. Trump je poudaril, da Washington pozorno spremlja dogajanje in ne bo dopustil nekaznovanega pobijanja mirnih protestnikov. Napetosti med državama so se povečale, ko so iz Teherana začela prihajati poročila o uporabi sile proti demonstrantom. Trumpova administracija je jasno sporočila, da represija ne bo ostala brez posledic, čeprav specifičnih ukrepov predsednik še ni opredelil. Iranske oblasti se medtem spopadajo z najobsežnejšimi notranjimi nemiri v zadnjem obdobju, ki so posledica visoke inflacije in pomanjkanja osnovnih dobrin.

V Iranu so se protesti proti visokim življenjskim stroškom in gospodarski krizi sprevrgli v smrtonosne spopade, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri, ki trajajo že peti zaporedni dan, so se iz prestolnice Teheran razširili v več provinc, kjer so se protestniki spopadli z državnimi varnostnimi silami. Glavni vzroki za nezadovoljstvo prebivalstva ostajajo nagla rast cen osnovnih dobrin, visoka inflacija ter devalvacija nacionalne valute. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se začele kot mirni shodi proti ekonomski politiki vlade, a so zaradi posredovanja policije in nezadovoljstva nad širšim družbenim stanjem prerasle v nasilje. Iranske oblasti so na ulice napotile močne varnostne sile, da bi zajezile širjenje protestov, ki veljajo za največje v zadnjih treh letih. Poročila o smrtnih žrtvah vključujejo tako civiliste kot pripadnike varnostnih organov, razmere pa ostajajo izjemno negotove.

V Iranu so se protesti, ki so jih sprožile visoke cene in gospodarska stagnacija, razširili iz prestolnice Teheran v ruralne province, pri čemer je v nasilnih spopadih umrlo najmanj sedem ljudi. Smrtne žrtve, ki vključujejo tako protestnike kot pripadnike varnostnih sil, so bile zabeležene predvsem v provincah Lorestan in Chaharmahal ter Bakhtiari, kjer biva etnična skupina Lurov. Gre za najmnožičnejše nemire v državi po letu 2022, ko je smrt Mahse Amini sprožila vsesplošne proteste proti verskim oblastem. Čeprav so trenutni nemiri po intenzivnosti še vedno pod ravnjo tistih iz leta 2022, pa so se oblasti na širjenje nezadovoljstva odzvale s strožjimi ukrepi in uporabo sile. Na dogajanje v islamski republiki se je ostro odzval ameriški predsednik Donald Trump, ki je Iranu zagrozil s posledicami zaradi ubitih protestnikov. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje in da pozorno spremljajo dejanja iranskega režima. Ameriški voditelj je obljubil podporo državljanom, ki so se podali na ulice zaradi nezadovoljstva z gospodarsko politiko teokratske vlade. Iranske oblasti po drugi strani trdijo, da so za destabilizacijo države odgovorni zunanji sovražniki, medtem ko napetosti v mestih, kot je Azna, ostajajo na kritični ravni.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bi iranske oblasti v odgovor na val protestov začele pobijati mirne protestnike. Razmere v Iranu so se močno zaostrile, ko so sprva mirni shodi zaradi gospodarske krize in pomanjkanja prerasli v nasilne spopade med varnostnimi silami in civilisti. Gre za največje demonstracije v državi v zadnjih treh letih, ki so se po poročilih aktivistov in uradnih organov že končale s smrtnimi žrtvami. Medtem ko iranske oblasti priznavajo eno smrtno žrtev, nevladne organizacije za varstvo človekovih pravic poročajo, da so varnostne sile ubile več ljudi. Trumpove izjave, v katerih je uporabil izraz 'pripravljeni in napolnjeni' (locked and loaded), pomenijo močno zaostritev retorike med Washingtonom in Teheranom. Protesti, ki jih poganja nezadovoljstvo nad propadajočim gospodarstvom, so se razširili po državi, mednarodna skupnost pa z zaskrbljenostjo spremlja odziv iranskega režima na zahteve državljanov po boljših življenjskih pogojih.

Iranski potrošniki so se le v minimalni meri odzvali na ponudbo uvoženega super bencina, saj je bila prodaja v primerjavi s celotno porabo goriva v državi skoraj nična. Glavni razlog za nizek interes so visoke in nestabilne cene, ki močno nihajo glede na menjalni tečaj tujih valut; liter goriva je v določenem obdobju stal 65.000 rialov, spet drugič pa narasel na 90.000 rialov. Dokler se tečaj valute ne bo stabiliziral, nadaljevanje prodaje po teh cenah po ocenah strokovnjakov ni smiselno. Kljub temu da gre za kakovostnejše uvoženo gorivo z višjim oktanskim številom, večina voznikov ni opazila bistvenih izboljšav pri delovanju motorjev. Izjemo predstavljajo le lastniki vozil z občutljivejšimi motorji, ki so zaznali manjšo razliko v zmogljivosti. Vlada je s to potezo poskušala razbremeniti domače rafinerije, vendar se je projekt zaradi visokih stroškov in majhnega povpraševanja izkazal za neuspešnega. To se neposredno navezuje na dogodke iz decembra 2025, ko so cene ob začetku prodaje že presegle prvotne napovedi.

V Iranu so se protesti zaradi kritičnih gospodarskih razmer, ki jih zaznamujeta hiperinflacija in devalvacija nacionalne valute, sprevrgli v smrtonosne spopade med demonstranti in varnostnimi silami. Po zadnjih podatkih iranskih oblasti in nevladnih organizacij je umrlo najmanj sedem oseb. Nasilni nemiri, ki so se sprva osredotočili na Teheran, so se hitro razširili v ruralne predele države, vključno s provincami Lorestan, Isfahan ter Čahar Mahal in Bahtiari. V mestu Azna so bili ubiti trije ljudje, o žrtvah pa poročajo tudi iz mest Loredžan in Fuladšahr. Demonstranti so se na ulicah spopadli s policijo, pri čemer so zažigali službena vozila in v varnostne sile metali kamenje. Policija je za razgon množic uporabila solzivec, po navedbah organizacije za človekove pravice Hengaw pa so v nekaterih primerih proti protestnikom uporabili tudi strelno orožje. Čeprav so trenutni protesti po obsegu še vedno manjši od demonstracij leta 2022, ki jih je sprožila smrt Mahse Amini, predstavljajo najresnejši izziv iranski teokratski oblasti v zadnjih letih.

Nesta bilitet menjalnega tečaja lokalne valute je v Iranu povzročila precejšnjo zmedo na trgu nepremičnin, saj so prodajalci začeli množično odstopati od že dogovorjenih poslov. Po besedah izvršnega direktorja zveze gradbenih zadrug so lastniki nepremičnin zaskrbljeni zaradi hitrega padanja vrednosti denarja, kar jim onemogoča varno zamenjavo premoženja ali ponovno investiranje sredstev po prodaji. Zaradi negotovosti so se številni odločili, da nepremičnine umaknejo s trga, dokler se razmere ne stabilizirajo. Strokovnjaki pričakujejo, da se bo negotovost nadaljevala do konca leta, kar bo še dodatno upočasnilo gradbeno dejavnost in promet z nepremičninami. Trenutno stanje odraža globoke strukturne težave v gospodarstvu, kjer nepremičnine služijo predvsem kot varno zatočišče za ohranjanje vrednosti kapitala pred inflacijo. Trg ostaja v stanju čakanja na morebitne ukrepe centralne banke ali stabilizacijo političnih razmer, ki vplivajo na tečaj.

V iranskem mestu Azna v provinci Lorestan so se protesti proti visokim življenjskim stroškom sprevrgli v nasilne spopade z organi pregona. Po navedbah tiskovne agencije Fars so v mestu, ki leži približno 300 kilometrov jugozahodno od Teherana, umrle tri osebe, še 17 pa jih je bilo ranjenih. Protesti, ki so se sprva začeli kot upor proti strmemu naraščanju cen in devalvaciji nacionalne valute, so se hitro razširili v več regij po državi. Skupno število žrtev zadnjih demonstracij po državi se je povzpelo na najmanj šest, saj se prebivalstvo spopada z drastičnim padcem življenjskega standarda. Oblasti v Teheranu so na ulice poslale okrepljene varnostne sile, vključno s pripadniki Revolucionarne garde, da bi zadušile nemire, ki veljajo za enega najresnejših izzivov režimu v zadnjem obdobju. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarska kriza v Iranu stopnjuje, kar podpihuje nezadovoljstvo širših slojev prebivalstva.

V iranskem mestu Hamadan so se 1. januarja zvečer razplamteli siloviti protesti, med katerimi je skupina ljudi javno sežigala Korane in druge verske knjige. Po poročanju tiskovne agencije Tasnim je prišlo tudi do poskusa vdora v lokalno mošejo v četrti Sadaf, kjer je skupina približno 20 protestnikov poskušala izvesti napad, a so jim to preprečili organi pregona. Nemiri so se razširili iz prestolnice Teheran, kjer so k stavkam sprva pozivali podjetniki in študenti, razlog za splošno nezadovoljstvo pa je drastičen padec vrednosti iranskega riala. Incidenti v Hamadanu so del širšega vala protivladnih protestov, ki pretresajo državo zaradi gospodarske krize. Poleg verskih objektov so bili tarča napadov tudi vladni uradi; v mestu Fes na jugu države so neznanci napadli stavbo mestne uprave. Iranske oblasti so na prizorišča poslale okrepljene policijske enote, da bi zajezile nasilje, ki se je iz ekonomskih zahtev prelevilo v odkrito nasprotovanje verskim in državnim simbolom.

V več iranskih mestih so izbruhnili novi nasilni spopadi med protestniki in varnostnimi silami, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri so posledica nezadovoljstva prebivalstva nad drastičnim zvišanjem življenjskih stroškov, predvsem cen osnovnih živil in energentov. Protesti, ki so se sprva začeli kot mirni shodi proti ekonomski politiki vlade, so se hitro sprevrgli v nasilje, ko so oblasti poskušale razgnati množice. Iranske oblasti so v več provincah omejile dostop do spleta, da bi preprečile organizacijo novih shodov, vendar se napetosti kljub temu stopnjujejo. Poročila s terena nakazujejo, da so varnostne sile uporabile solzivec in v nekaterih primerih tudi pravo strelivo. Gre za enega najresnejših izbruhov javnega nezadovoljstva v zadnjem obdobju, ki odraža globoko gospodarsko krizo v državi, dodatno zaostreno z mednarodnimi sankcijami in notranjo politično nestabilnostjo.