Najnovejša študija inštituta Pestel je razkrila kritično pomanjkanje stanovanj v Nemčiji, kjer po ocenah strokovnjakov trenutno primanjkuje 1,4 milijona bivalnih enot. Razmere so se v številnih regijah razvile v pravo bivanjsko stisko, iskanje primernega domovanja pa je za mnoge državljane postalo neobvladljiva težava, ki ji v bližnji prihodnosti ni videti konca. Posebej zaskrbljujoči so podatki za Bavarsko, kjer primanjkuje približno 233.000 stanovanj. Avtorji študije opozarjajo, da pomanjkanje stanovanj ne predstavlja le socialne stiske, temveč neposredno ovira okrevanje nemškega gospodarstva po krizi. Zaradi pomanjkanja cenovno dostopnih bivališč je mobilnost delovne sile omejena, kar podjetjem preprečuje zaposlovanje potrebnih kadrov v gospodarsko močnejših središčih. Stanovanjski trg tako ostaja eden največjih strukturnih izzivov največjega evropskega gospodarstva. Analiza kaže, da trenutni tempo gradnje ne zadošča za pokritje naraščajočih potreb, ki so posledica demografskih sprememb in priseljevanja. Strokovnjaki pozivajo k takojšnjim sistemskim ukrepom in povečanju investicij v stanovanjsko gradnjo, saj bo v nasprotnem primeru socialni in ekonomski pritisk na državo še naprej naraščal.

Številna svetovna podjetja, politiki in družbene organizacije so izrazili izjemno pesimistična pričakovanja glede prihodnosti svetovnega gospodarstva, pri čemer mnogi napovedujejo nastop globalne krize še v letošnjem ali prihodnjem letu. Napetosti v mednarodnem okolju so povzročile raven zaskrbljenosti, ki je poznavalci ne pomnijo že dlje časa. Strokovnjaki opozarjajo, da so tveganja, s katerimi se gospodarstvo trenutno spopada, neobičajno visoka in kompleksna. Nizozemsko gospodarstvo bo po predvidevanjih analitikov zaradi svoje močne vpetosti v mednarodne trgovinske tokove utrpelo precejšnje posledice. Podjetja poročajo o negotovosti, ki zavira investicije in dolgoročno načrtovanje, kar bi lahko vodilo v resno gospodarsko upočasnitev. Razpoloženje v poslovnih krogih je opisano kot izjemno mračno, kar odraža globino strukturnih težav v svetovnem sistemu. Analitiki poudarjajo, da gre za kombinacijo geopolitičnih nestabilnosti in ekonomskih pritiskov, ki bi lahko sprožili verižno reakcijo na trgih. Takšne razmere zahtevajo previdnost ne le v poslovnem sektorju, temveč tudi pri oblikovalcih državnih politik, saj se pričakuje, da bodo vplivi krize presegli zgolj finančne okvire in vplivali na širšo družbeno stabilnost.

V Venezueli je podpredsednica Delcy Rodriguez prevzela predsedniške funkcije po tem, ko so sile Združenih držav Amerike ugrabile dosedanjega predsednika Nicolasa Madura in ga odpeljale iz države. Rodriguezova, ki velja za ključno figuro chavizma, se je znašla v središču političnega preobrata, kjer mora krmariti med ohranitvijo režimske kontinuitete in pritiski administracije Donalda Trumpa. Država se trenutno spopada z izjemno gospodarsko stisko, množičnim izseljevanjem prebivalstva in neposredno grožnjo nove ameriške vojaške akcije. Nova voditeljica se sooča z zahtevami Washingtona po podreditvi venezuelskih energetskih interesov ameriškim ciljem. Analitiki ocenjujejo, da bo pragmatizem Rodriguezove ključen za preprečitev popolnega kaosa v državi, ki ga povzroča nastali vakuum moči. Njene prihodnje poteze bodo pokazale, ali bo državo uspela stabilizirati ali pa bo prisiljena v popolno kapitulacijo pred zahtevami ZDA, medtem ko v režimskih krogih vlada precejšnja negotovost glede prihodnosti političnega sistema.

Vodja iranskega pravosodja je napovedal izvedbo hitrih sodnih postopkov in usmrtitev za osebe, ki so bile pridržane med zadnjimi vsesplošnimi protesti po državi. Kljub opozorilom mednarodne skupnosti in grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa z vojaškim posredovanjem, teheranske oblasti nadaljujejo z nasilnim zatiranjem demonstracij. Po podatkih neodvisnih organizacij za človekove pravice je število žrtev v zadnjem valu nasilja preseglo 2.500, varnostne sile pa proti protestnikom redno uporabljajo pravo strelivo. Protesti, ki so se začeli konec decembra 2025, so bili sprva odziv na hudo gospodarsko stisko in padec vrednosti valute, vendar so hitro prerasli v širši upor proti več desetletij trajajoči represiji islamske republike. Organizacija ADL in druge mednarodne skupine so ostro obsodile brutalnost režima ter pozvale k spoštovanju temeljnih človekovih pravic iranskega ljudstva. Poročila iz terena opisujejo množične samovoljne aretacije in uporabo skrajnih ukrepov za utišanje opozicije. Ameriški predsednik Trump je večkrat poudaril, da bi Združene države Amerike lahko uporabile vojaško silo, če se poboji mirnih protestnikov ne bodo končali. Kljub temu iranski vrhovni sodnik vztraja pri strogi kaznovalni politiki, kar stopnjuje napetosti med Teheranom in Washingtonom. Mednarodna javnost s strahom spremlja napovedi o usmrtitvah, ki bi se lahko začele izvajati v prihodnjih dneh po poenostavljenih sodnih postopkih.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili protivladni protesti, ki so zaradi intenzivnosti zatiranja in visokega števila žrtev presegli razsežnosti vseh demonstracij v zadnjih desetletjih. Razmere v državi so se zaostrile do te mere, da tuji analitiki dogajanje primerjajo s kaosom ob rojstvu islamske republike leta 1979. Teokratski režim se je na vsesplošen upor odzval z uporabo sile in omejevanjem komunikacijskih poti, kar je privedlo do hudega prelivanja krvi. Demonstracije, ki so se sprva začele kot odziv na nevzdržne gospodarske razmere in strmoglavljenje vrednosti nacionalne valute rial, so prerasle v neposreden izziv verskemu vodstvu države. Protesti so zajeli več kot 100 mest po vsej državi, kar kaže na globoko nezadovoljstvo prebivalstva nad trenutno ureditvijo. Iranske oblasti so se na krizo odzvale s skoraj popolno prekinitvijo dostopa do spleta, da bi preprečile širjenje informacij in organizacijo protestnikov. Analitiki opozarjajo, da gre za enega najresnejših preizkusov za iransko teokracijo od njenega nastanka. Medtem ko so bili pretekli protesti pogosto omejeni na specifične družbene skupine ali regije, trenutni val nasilja in upora zajema širok spekter prebivalstva, ki ga združuje odpor proti represiji in gospodarskemu propadu. Stopnja nasilja s strani varnostnih sil nakazuje, da režim v protestih vidi eksistenčno grožnjo.

Iranske varnostne sile so po večtedenskih množičnih protestih, ki so državo pahnili v najhujšo nestabilnost v zadnjih desetletjih, ponovno vzpostavile nadzor nad večjimi mesti. Po poročilih aktivistov in mednarodnih organizacij je režim v Teheranu uporabil skrajno nasilje, vključno z uporabo bojnega streliva, kar je po nekaterih ocenah povzročilo med 2.600 in celo 20.000 smrtnih žrtev. Da bi prikrili razsežnost represije, so oblasti 8. januarja 2024 uvedle skoraj popolno blokado spleta, kar je onemogočilo preverjanje informacij s terena. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij obljubil pomoč iranskim demonstrantom in zagrozil režimu s povračilnimi ukrepi, vendar se po zadnjih poročilih iz Bele hiše Washington odmika od možnosti neposrednega vojaškega posredovanja. Trump naj bi od svojih svetovalcev zahteval zagotovila, da bi morebiten napad povzročil takojšen propad režima in ne dolgotrajne vojne, česar pa mu obveščevalne službe trenutno ne morejo jamčiti. Medtem je Elon Musk aktiviral satelitsko omrežje Starlink, da bi protestnikom omogočil dostop do komunikacij, vendar iranske oblasti poskušajo signal onemogočiti z motenjem sistema GPS. Protesti so se začeli konec decembra zaradi katastrofalnega gospodarskega stanja, visoke inflacije in padca vrednosti valute, a so se hitro sprevrgli v politične zahteve po padcu teokratskega režima. Kljub brutalnemu zatrtju in številnim žrtvam med študenti, športniki in delavci, odpor po navedbah očividcev ostaja prisoten v obliki tihega državljanskega nepokorščine. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena med retorično podporo protestnikom in strahom pred novo vojno na Bližnjem vzhodu.

Iranski uradniki so kritizirali Trumpovo grožnjo posredovanja ZDA v Iranu, če bo Iran nasilno zatrl protestnike. Opozorili so, da bi vsako ameriško posredovanje destabiliziralo regijo in zagrozili s povračilnimi ukrepi proti ameriškim bazam in vojakom na Bližnjem vzhodu. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) je objavil kritično analizo srbskega gospodarstva, v kateri državi napoveduje težke ekonomske čase. Po poročanju časnika so glavni razlogi za gospodarsko nazadovanje Srbije množično nezadovoljstvo državljanov, ameriške sankcije proti Naftni industriji Srbije (NIS) ter domnevni zlom zunanje politike predsednika Aleksandra Vučića. Analiza poudarja, da se je Vučićeva strategija vzdrževanja dobrih odnosov z vsemi svetovnimi velesilami izkazala za neuspešno v trenutnih geopolitičnih razmerah. Posebej izpostavljajo vpliv sankcij na energetski sektor, ki neposredno omejujejo delovanje NIS, kar v kombinaciji z notranjepolitičnimi pritiski in protesti državljanov ustvarja nestabilno okolje za tuje naložbe in dolgoročno gospodarsko rast države.

Donald Trump je ponovil grožnje Iranu in dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, so zahtevali smrtne žrtve.

Gospodarska kriza v Nemčiji, ki jo spremljajo številne napovedi o ukinitvi delovnih mest, je povzročila občutno povečanje negotovosti med prebivalstvom. Raziskave kažejo, da so skrbi glede stabilnosti zaposlitve trenutno na najvišji ravni po obdobju svetovne finančne krize pred več kot desetletjem. Ta trend odraža ohlajanje nemškega gospodarstva, ki se bori z upadom industrijske proizvodnje in strukturnimi spremembami v ključnih sektorjih. Strah pred brezposelnostjo je še posebej izrazit v dveh specifičnih demografskih skupinah, ki sta po mnenju analitikov najbolj izpostavljeni trenutnim gospodarskim nihanjem. Čeprav nemški trg dela v preteklosti veljal za izjemno stabilnega, serija napovedanih odpuščanj v velikih industrijskih koncernih vpliva na splošno zaupanje potrošnikov in delavcev v prihodnost njihove ekonomske varnosti. Rast pesimizma predstavlja izziv za zvezno vlado pri spodbujanju domače potrošnje in stabilizaciji gospodarske rasti.

Podjetje SpaceX je na pobudo ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Iranu omogočilo brezplačen dostop do satelitskega interneta Starlink. Odločitev je sledila popolni blokadi spleta, ki so jo uvedle iranske oblasti v poskusu zadušitve vse močnejših protivladnih protestov po vsej državi. Po poročilih nevladnih organizacij so iranske varnostne sile med zatiranjem demonstracij ubile že več kot 1800 ljudi, vendar bi bila dejanska številka zaradi informacijskega mrka lahko še precej višja. Iranski režim se na širjenje satelitskega interneta odziva s poskusi motenja signalov in preganjanjem uporabnikov, da bi preprečil odtekanje posnetkov nasilja v tujino. Kljub tveganju se v državo prek meja z Iraškim Kurdistanom in Armenijo še naprej tihotapijo sprejemniki Starlink, pri čemer sodelujejo tudi nekdanji vladni uslužbenci in strokovnjaki za kibernetsko varnost. Tihotapska mreža deluje v okviru izjem pri sankcijah, ki jih je Washington uvedel že leta 2022 za zagotavljanje komunikacijskih orodij iranskemu ljudstvu. Protesti, ki so se sprva začeli konec decembra zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer, so prerasli v politično gibanje za strmoglavljenje vrhovnega voditelja Alija Hameneja. Gospodarska kriza se v Iranu stopnjuje, saj je inflacija presegla 42 odstotkov, vrednost nacionalne valute rial pa je padla na zgodovinsko najnižjo raven. Dogajanje sproža ugibanja o morebitnem kolapsu iranskega režima pod pritiskom notranjih nemirov in zaostrene ameriške zunanje politike pod vodstvom Trumpove administracije.

Nemško kmetijstvo se v zadnjem obdobju spopada z močnim upadom proizvajalnih cen, kar resno ogroža stabilnost kmetijskih gospodarstev. Joachim Rukwied, predsednik nemškega združenja kmetov (DBV), je opozoril na zaostrene razmere v panogi, kjer se pridelovalci soočajo z vse nižjimi odkupnimi cenami svojih proizvodov. Ta trend neposredno vpliva na likvidnost in dolgoročni razvoj kmetij, ki že tako delujejo v zahtevnih gospodarskih razmerah. Posebej kritične so razmere v vinogradništvu, ki ga po besedah Rukwieda pretresa zgodovinska kriza. Poleg splošnega pritiska na cene se vinski sektor sooča s spremenjenimi potrošniškimi navadami in visokimi stroški pridelave, kar postavlja številne družinske kmetije pred težke odločitve o nadaljevanju dejavnosti. Predsednik združenja je poudaril, da so potrebni sistemski ukrepi za zaščito kmetijskega sektorja, ki predstavlja ključni steber nemškega gospodarstva in prehranske varnosti.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v luči naraščajočih protivladnih demonstracij odzval na dogajanje v državi in povsem jasno razmejil med upravičenim nezadovoljstvom javnosti in nasilnim uporništvom. Hamenej je v svojem nagovoru poudaril, da so protesti zaradi gospodarskih težav in visokih življenjskih stroškov legitimni, ter pozval državne uradnike, naj prisluhnejo pritožbam državljanov in se z njimi spopadejo prek dialoga. Kljub pozivom k dialogu pa je vrhovni voditelj opozoril, da nasilje in povzročanje nemirov ne bosta tolerirana. Izgrednike, ki so po njegovih besedah prestopili mejo mirnega izražanja mnenj, je označil za grožnjo stabilnosti in napovedal, da bodo organi pregona zoper njih odločno ukrepali. Stopnjevanje napetosti v državi sledi dolgotrajnemu obdobju gospodarske krize in preteklim spopadom med varnostnimi silami in protestniki, kar vrhovnega voditelja sili v iskanje ravnovesja med pomiritvijo množic in ohranjanjem režimske avtoritete.

Iranski predsednik Masud Pezeškian se je odzval na protivladne proteste v Teheranu in izrazil pripravljenost na dialog s protestniki. Demonstracije, ki so jih sprožili predvsem trgovci v središču prestolnice, so posledica globoke gospodarske krize in strmoglavega padca vrednosti domače valute rial. Pezeškian je v uradnem nagovoru pokazal določeno mero razumevanja za nezadovoljstvo državljanov in napovedal pogovore s političnimi odločevalci za reševanje nastale situacije. Kljub predsednikovi spravni drži ostaja nejasno, ali so protestniki pripravljeni na pogajanja z oblastmi, ki jih krivijo za dolgotrajno gospodarsko stagnacijo. Gospodarske razmere v Iranu so se v zadnjem obdobju močno poslabšale, kar je povzročilo visoko inflacijo in zmanjšanje kupne moči prebivalstva. Trenutni protesti predstavljajo enega prvih večjih preizkusov za Pezeškianovo administracijo pri obvladovanju notranjepolitičnih napetosti, ki izvirajo iz finančne nestabilnosti države.

Novi val protestov v Iranu je sprožila kombinacija gospodarskih težav, podnebnih sprememb in strahu pred vojno. Analitiki se sprašujejo, kako realen je politični preobrat v državi.

V Iranu se je razplamtel nov val protestov, ki so ga spodbudile nezadovoljne gospodarske razmere, pri čemer je prišlo do smrtne žrtve med pripadniki režimskih sil. Po uradnih poročilih je bil ubit član paramilitarne enote, ki je poskušala zadušiti demonstracije. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj se protesti širijo v različne dele države, kjer varnostne sile uporabljajo stroge ukrepe za vzpostavitev reda. Poročila z nekaterih drugih območij države navajajo, da so varnostne sile proti protestnikom uporabile celo ostro strelivo, kar nakazuje na stopnjevanje nasilja in neizprosen odziv teheranskih oblasti na ljudsko nezadovoljstvo. Protestniki se na ulicah zbirajo zaradi visokih življenjskih stroškov in inflacije, kar se je sprevrglo v širši upor proti vladni politiki in represiji. Mednarodni opazovalci opozarjajo na morebitno nadaljnje zaostrovanje konfliktov med civilnim prebivalstvom in oboroženimi organi države.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so Združene države "pripravljene in polne moči" za odziv, če bo Iran ubil protestnike, ki protestirajo zaradi naraščajočih življenjskih stroškov. Teheran je odgovoril z opozorilom, da bi vmešavanje destabiliziralo regijo. Izgnani iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite iranskih protestnikov.