Arabske in muslimanske države, vključno s Katarjem, Savdsko Arabijo in Egiptom, so prvič skupaj pozvale Hamas, naj se razoroži in odpove oblasti v Gazi, kar je del prizadevanj za končanje vojne na tem območju. Ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff je odpotoval v Izrael, da bi se pogovoril o humanitarni krizi v Gazi, po kateri naj bi bilo ubitih najmanj 48 ljudi, medtem ko so čakali na hrano. Nekateri mediji so kritizirali poročanje, ki naj bi Hamasovi vojni dejavnosti dalo novo življenje z obtoževanjem Izraela za lakoto v Gazi, hkrati pa zanemarili, da so bili teroristi Hamasa skoraj brez denarja.

Ukrajinske oblasti so uvedle zahtevo po predhodni odobritvi vojske za vsa množična zbiranja, kar sledi množičnim protestom zaradi poskusa omejevanja neodvisnosti protikorupcijskih teles. Ta poteza je bila sprejeta nekaj tednov po demonstracijah. Medtem pa so ruski napadi v Kijevu zahtevali 21 življenj. Evropska unija in Združeno kraljestvo sta poklicala ruske odposlance zaradi protestov glede napadov na Kijev. Tiskovni predstavnik Bele hiše je dejal, da bo Trump ...

Visoki cerkveni dostojanstveniki so obiskali edino katoliško cerkev v Gazi dan po smrtonosnem izraelskem napadu, ki je ubil tri ljudi in ranil deset. Urad ZN za človekove pravice je pozval k neodvisni preiskavi napada, ki ga je označil za vojni zločin, saj je bila cerkev zatočišče za približno 600 notranje razseljenih oseb, vključno z otroki in invalidi.

V napadu na katoliško cerkev Svete družine v Gazi je umrl eden izmed hudo ranjenih, s čimer se je število žrtev povzpelo na tri, je sporočil Latinski patriarhat v Jeruzalemu. Cerkev, edini latinski katoliški verski objekt v Gazi, je bila delno uničena v izraelskem napadu. Italijanski župnik Gabriel Romanelli, ki je že 30 let pomembna oseba za lokalno versko skupnost, je bil v napadu ranjen. Rim in Pariz sta napad obsodila kot nesprejemljiv.

Srečanje Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) se je končalo brez skupnega dogovora o odzivu na nedavno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli. Predstavniki držav članic so razpravljali o diplomatskih ukrepih in obsodbi napada, vendar zaradi razhajanj v stališčih niso uspeli sprejeti enotne deklaracije. Diplomatski viri so potrdili, da je bilo srečanje osredotočeno na zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil, kar je povzročilo globoke delitve znotraj organizacije. Zastoj v pogajanjih odraža različne politične interese v regiji, kjer nekateri voditelji zahtevajo ostre sankcije proti Washingtonu, drugi pa so do ameriškega posega bolj prizanesljivi. Dogajanje se je odvilo po tem, ko so Združene države Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo na ozemlju Venezuele, v kateri so strateško napadle ključne cilje in aretirale Madura zaradi obtožb o narkoterorizmu. Neenotnost znotraj CELAC-a dodatno zapleta regionalna prizadevanja za vzpostavitev stabilnosti po vojaškem posegu.

Izraelske sile so okrepile bombardiranje mesta Gaza, pri čemer je bilo ubitih najmanj 16 Palestincev, več deset pa ranjenih. Poročali so tudi o pripravah izraelske vojske na zavzetje tega največjega urbanega središča v Gazi. Medtem je Newt Gingrich izrazil dvom o uspehu izraelskih vojaških prizadevanj za uničenje Hamasa, ker naj bi bilo preveč prebivalcev Gaze pripravljenih pridružiti se tej organizaciji. Potekali so tudi protesti, ki so pozivali k vrnitvi izraelskih talcev v Gazi in končanju izraelske ofenzive.

Izraelske sile so napadle rezidenco osebja in glavno skladišče Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v Deir al-Balahu v Gazi. Trije člani osebja so bili začasno pridržani, eden pa ostaja v priporu. Izraelski napadi so v zadnjih 24 urah v Gazi ubili najmanj 130 Palestincev in ranili več kot 1000. Med napadom na begunsko taborišče Al-Shati je bilo ubitih 14 razseljenih Palestincev, v Deir al-Balahu pa sta bila ubita dva človeka. Izraelske specialne enote so ugrabile dr. Marwana al-Hamsa, direktorja bolnišnice Abu Youssef al-Najjar. Belgijska policija je zaslišala dva pripadnika izraelske vojske zaradi obtožb o hudih kršitvah mednarodnega humanitarnega prava v Gazi.

Rusija je izvedla obsežne napade z raketami in droni na cilje po vsej Ukrajini, pri čemer so bile uničene stanovanjske zgradbe in domovi, zlasti v Kijevu. V napadih je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, med njimi štirje otroci, več deset pa je bilo ranjenih. Ukrajinski droni so napadli tudi rusko ozemlje, ciljajoc mesto in regijo Orjol, kjer so izbruhnili požari. Kljub mednarodnim pozivom k mirovnim pogajanjem, Rusija nadaljuje z napadi na ukrajinske civiliste.

Po ruskih zračnih napadih na Kijev, ki so zahtevali več kot 20 življenj, so se možnosti za mirovna pogajanja zmanjšale. Ruske sile so prodrule v severni del Kupjanska, kar ogroža ukrajinsko vojsko vzhodno od Harkova. Friedrich Merz ne pričakuje več neposrednih pogovorov med Putinom in Zelenskim.

Več latinskoameriških vlad in regionalna skupnost CELAC so ostro obsodili nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, v kateri je bil zajet predsednik Nicolás Maduro. Vlade Španije, Brazilije, Čila, Kolumbije, Mehike in Urugvaja so v skupni izjavi poudarile resnost dogodkov in dejanje označile za nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Po njihovem mnenju takšne enostranske vojaške akcije ogrožajo regionalno stabilnost in kršijo osnovna načela suverenosti. Na izrednem vrhu Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) so predstavniki Venezuele, Cube in Nikaragve dogodek opisali kot neokolonialni vojaški napad. Razprava se je razširila tudi v Varnostni svet Združenih narodov, kjer države opozarjajo na kršitve mednarodnega prava. Napetosti v regiji so se stopnjevale že od konca leta 2025, ko je administracija Donalda Trumpa napovedala ostrejše ukrepe proti venezuelskemu režimu, kar se je v začetku januarja 2026 sprevrglo v neposredno vojaško posredovanje in aretacijo Madura ter njegove soproge. Medtem ko nekatere desnosredinske opozicijske sile v regiji pozdravljajo konec Madurove vladavine, večina držav opozarja na humanitarne in politične posledice takšne destabilizacije.

V obsežnih ruskih zračnih napadih na Kijev je umrlo najmanj 19 ljudi, med njimi štirje otroci. Napadi, ki so vključevali drone in rakete, so povzročili veliko uničenje. Donald Trump je izjavil, da je nad napadi "nezadovoljen, a ne presenečen". Ukrajinske oblasti poročajo o uporabi skoraj 600 dronov in 30 raket v napadih. Število žrtev bi se lahko še povečalo.

Vlade Španije, Brazila, Mehike, Čila, Kolumbije in Urugvaja so v skupni izjavi ostro obsodile nedavne vojaške akcije Združenih držav Amerike na ozemlju Venezuele. Diplomatski blok je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi dogodkov, ki vključujejo aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil, kar označujejo za težko kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Podpisnice izjave so opozorile tudi na poskuse tretjih strani, da bi si prisvojile naravne vire Venezuele. Države so poudarile, da kakršni koli poskusi državnega nadzora ali upravljanja s tujimi viri ogrožajo regionalno stabilnost. Skupina držav, ki vključuje ključne latinskoameriške akterje in članico Evropske unije, poziva k spoštovanju suverenosti in mirnemu reševanju krize brez zunanjega vojaškega vmešavanja.

Španija, Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika in Urugvaj so v skupni izjavi obsodile vojaško posredovanje ZDA v Venezueli kot nevaren precedens za regionalno varnost in kršitev mednarodnega prava. Države so izrazile zaskrbljenost zaradi aretacije Nicolása Madura in ponovile poziv k mirni rešitvi ter spoštovanju suverenosti Venezuele.

Ruske sile so obkolile ukrajinsko mesto Kupjansk, ključno obrambno središče. Ukrajinska vojska je izvedla uspešen napad na rusko železniško infrastrukturo, kar je povzročilo motnje v logistiki. Evropska unija je uradno poklicala ruskega predstavnika zaradi ruskega napada na Kijev, v katerem je bila poškodovana zgradba delegacije EU. NATO in Ukrajina sodelujeta pri razvoju obrambnih sistemov proti ruskim drsečim bombam in vodenim dronom. Rusija se sooča s pomanjkanjem bencina zaradi ukrajinskih napadov na rafinerije. Rusija trdi, da cilja samo vojaške cilje, škoda na civilnih objektih pa je posledica ukrajinske protizračne obrambe. Gradonačelnik Moskve ne želi spreminjati ukrajinskih imen ulic.

Severna Koreja je ostro obsodila nedavno ameriško operacijo, v kateri so sile Združenih držav Amerike v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Severnokorejsko zunanje ministrstvo je dejanje označilo za grobo kršitev suverenosti Venezuele in potrditev brutalne narave ameriške politike. Po navedbah državnih medijev v Pjongjangu gre za hegemonsko dejanje, ki ga uradna Severna Koreja kategorično zavrača. Odziv Pjongjanga sledi dramatičnim dogodkom v Venezueli, kjer so ameriške enote po vrsti eksplozij v prestolnici zajele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v ZDA. Medtem ko Washington trdi, da gre za osvoboditev venezuelskega ljudstva in pregon zaradi obtožb o narkoterorizmu, Severna Koreja stopa v bran svojemu zavezniku in opozarja na nevarnost ameriškega posredovanja v notranje zadeve neodvisnih držav. Dogodek je sprožil val diplomatskih trenj na mednarodni ravni, pri čemer se Severna Koreja pridružuje državam, ki v dejanju vidijo nevaren precedens v mednarodnih odnosih.

Ministrstvo za zunanje zadeve Severne Koreje je ostro obsodilo nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, v kateri so ameriške sile pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Tiskovni predstavnik severnokorejskega ministrstva je dejanja Washingtona označil za nevarno agresijo in brutalno kršitev suverenosti Venezuele. Po navedbah Pjongjanga gre za hegemonistično dejanje, ki neposredno ogroža pravni red in neodvisnost izvoljenih oblasti v Caracasu. Oster odziv Severne Koreje sledi poročilom o ameriškem raketnem napadu na vojaški kompleks Fort Tiuna in druge strateške cilje v okolici prestolnice. Severnokorejske oblasti so poudarile, da gre za najhujšo obliko vmešavanja v notranje zadeve suverene države, ter izrazile solidarnost z venezuelsko vlado. Diplomatski odnosi med Pjongjangom in Caracasom so se v luči ameriškega pritiska še dodatno okrepili, saj obe državi Washington obtožujeta imperializma.

Ruske sile so izvedle silovit napad na Kijev, v katerem je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, med njimi štirje otroci. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je pozval k previdnosti glede Rusije in k nadaljnji podpori Ukrajini. Medtem je propadel Trumpov načrt za mir v Ukrajini, predvsem zaradi težav v procesu. Strokovnjaki menijo, da Kremelj izkorišča pomanjkanje znanja o Rusiji v Beli hiši.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruskega predsednika Vladimirja Putina obtožil, da raje ubija otroke, kot da bi naredil korake k miru, medtem ko so ruski napadi na Kijev povzročili smrt 19 ljudi. Donald Trumpove izjave o vojni v Ukrajini so vplivale na rast cen nafte. Napad na sedež Evropske unije v Kijevu predstavlja novo eskalacijo konflikta. Pogovori med Zelenskim in Putinom v bližnji prihodnosti niso verjetni, saj se obe strani medsebojno obtožujeta o oviranju mirovnih pogajanj. Rusija nadaljuje z napadi na civilne cilje v Ukrajini in nadzoruje približno 20% ukrajinskega ozemlja.

V zadnjih dneh so se stopnjevali ruski napadi na Kijev, vključno z napadom na sedež Evropske unije in obsežnim napadom z droni in raketami, ki je zahteval najmanj 19 življenj. Ukrajinski predsednik Zelensky obtožuje Putina, da mu je pomembnejše ubijanje otrok kot pa mirovni koraki. Medtem tako Moskva kot Kijev drug drugega obtožujeta, da ne želita pogajanj. Zaradi teh dogodkov je malo verjetno, da se bosta Zelensky in Putin kmalu srečala. Cene nafte so narasle zaradi komentarjev Donalda Trumpa o vojni v Ukrajini.

Združene države Amerike so po nedavnem vojaškem vdoru v Venezuelo in zajetju predsednika Nicolása Madura napovedale prevzem popolnega političnega nadzora nad državo ter izkoriščanje njenih naftnih virov. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem naslovil ostra opozorila Mehiki, Kubi in Kolumbiji, ki so kritizirale ameriško vojaško posredovanje. Po navedbah Washingtona je bil glavni cilj operacije prekinitev trgovine z drogami in stabilizacija regije, vendar mednarodna javnost opozarja na gospodarske motive, predvsem na nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte. Venezuelski aktivist Raúl Zibechi je poudaril, da je zaradi invazije ogroženo samo preživetje latinskoameriških narodov, saj gre za nevaren precedens kršenja suverenosti. Medtem ko so ZDA Madura že prepeljale v pripor, mednarodna skupnost z Mehiko na čelu zahteva posredovanje Združenih narodov. Trumpova administracija kljub kritikam vztraja pri vodenju Venezuele do vzpostavitve nove oblasti, kar sproža strahove pred dolgotrajno okupacijo in destabilizacijo celotne Južne Amerike.