Indonezijsko generalno tožilstvo (Kejagung) je znova sklicalo M. Riza Chalida, osumljenca v primeru korupcije v naftni industriji, in ga pozvalo, naj se 4. avgusta udeleži zaslišanja. To je že tretji poziv za zaslišanje. Pred tem so potrdili, da se je Riza Chalid nahajal v Maleziji, potem ko je bil viden tudi v Singapurju in na Japonskem.

Mehika je uspešno pridobila 12 milijard dolarjev prek predkapitaliziranih obveznic za krepitev državnega naftnega podjetja Pemex. Sekretariat za finance je potrdil pridobitev sredstev, ki so namenjena podpori podjetju.

Podjetje Precision Drilling je v drugem četrtletju zabeležilo nižji dobiček kot leto prej. Podobno se je dobiček indijske letalske družbe IndiGo v prvem četrtletju zmanjšal za 29 odstotkov v primerjavi s prejšnjim četrtletjem, prihodki pa so padli za skoraj 7,5 odstotka. Medletno je IndiGo poročal o 20,26-odstotnem padcu dobička v primerjavi z 2,729 milijarde rupij v enakem obdobju lani.

Naftna industrija Srbije (NIS) je v prvem polletju leta 2025 v zahtevnem makroekonomskem okolju izpolnila svoje cilje, da ohrani stabilnost na domačem trgu, zagotovi redno dobavo vseh vrst goriv in ohrani socialno stabilnost zaposlenih. Kljub izkazani izgubi na koncu prvega polletja so bili ti cilji doseženi.

Ameriški predsednik Donald Tramp je ostro kritiziral britanske davke na naftno industrijo v Severnem morju, saj meni, da so ti previsoki in »izgubljajo vsak smisel«. Poudaril je, da bi Velika Britanija morala znižati dajatve, s čimer bi spodbudila izkoriščanje bogatih naftnih virov, ki jih premore to območje.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bi lahko energetskemu velikanu ExxonMobil preprečil investiranje v venezuelski naftni sektor. Odločitev je odziv na izjave izvršnega direktorja družbe, ki je Venezuelo označil za državo, v katero ni mogoče investirati. Medtem ko Trumpova administracija pritiska na ameriška naftna podjetja, naj vložijo milijarde v obnovo propadajoče venezuelske energetske infrastrukture, je predsednikovo navdušenje nad sodelovanjem z Exxonom hitro upadlo. Spor med Belo hišo in enim največjih naftnih podjetij na svetu se odvija v času, ko Združene države Amerike krepijo svoj vpliv nad državo z največjimi naftnimi rezervami na svetu. Donald Trump je poudaril, da je nagnjen k temu, da ExxonMobil pusti ob strani pri ponovnem odpiranju venezuelskega trga, kar kaže na zaostritev odnosov med vlado in korporativnim sektorjem glede vprašanj nacionalne energetske strategije. ZDA so nadzor nad venezuelsko naftno industrijo prevzele po nedavni operaciji, v kateri so ameriške posebne enote prijele Nicolása Madura. Zdajšnja prizadevanja za oživitev proizvodnje so ključni del Trumpove zunanje politike, vendar pa kritični odzivi vodilnih predstavnikov naftne industrije vnašajo negotovost v načrte o hitri gospodarski obnovi te južnoameriške države pod ameriškim pokroviteljstvom.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je izjavil, da po pogovorih z ameriškimi uradniki v New Yorku pričakuje pozitivno rešitev glede visokih ameriških carin na uvoz blaga iz Srbije. Minister za finance ZDA pa je odpovedal srečanje z Vučićem glede carin.

Estonija je uvedla sankcije predsedniku Republike Srbske, Miloradu Dodiku, zaradi spodkopavanja suverenosti in ozemeljske celovitosti držav ter spodbujanja separatizma. Sankcije vključujejo prepoved vstopa v državo za osebe, za katere obstajajo dokazi o vpletenosti v dejavnosti, ki kršijo mednarodno pravo. Sankcije so uvedli tudi proruski političarki iz Moldavije, Irini Vlah.

Medtem ko je Ina Grupa v prvem polletju povečala neto dobiček za 21 odstotkov na 54,3 milijona evrov, je Đuro Đaković grupacija v istem obdobju zabeležila dobiček pred obdavčitvijo v višini 5,2 milijona evrov, kar predstavlja skoraj 170-odstotno rast v primerjavi z lanskim letom.

Srbska naftna industrija (NIS) je podala Ministrstvu za finance Združenih držav Amerike novo zahtevo za izdajo posebne licence, ki bi omogočila nadaljevanje poslovanja tudi po 29. juliju. Takrat namreč poteče veljavnost prejšnje licence, izdane 26. junija, ki je odložila polno uveljavitev sankcij in zagotovila operativno delovanje podjetja.

Po poročanju se je predsednik Trump soočil z nezadovoljstvom znotraj svoje administracije, kar je razvidno iz članka v WSJ, ki opisuje, kako skuša obiti člana kabineta. Prav tako naj bi izbruhnil zaradi glasovanja republikanskih senatorjev o omejitvi njegovih vojnih pooblastil. Zvezni sodnik je odločil, da je njegova administracija kršila zakon pri kaznovanju držav, ki podpirajo obnovljive vire energije. V članku je omenjeno tudi imenovanje novega namestnika direktorja NSA po dolgotrajnem obdobju brez vodstva. Hkrati se vršijo pritiski na štiri nekdanje predsednike, da bi javno obsodili Trumpovo ravnanje.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je v Beogradu sestal z najvišjim vodstvom madžarske energetske skupine MOL, s katerim je razpravljal o možnosti nakupa Naftne industrije Srbije (NIS). Po navedbah srbskih medijev so pogovori zajemali vse vidike morebitnega sodelovanja, pri čemer je bila ključna tema reševanje zapletov z ameriškim Uradom za nadzor tujega premoženja (OFAC). Ta institucija nadzoruje izvajanje sankcij, kar neposredno vpliva na poslovanje podjetij, povezanih z ruskim kapitalom. Srečanje poudarja strateško prizadevanje Srbije za stabilizacijo energetskega sektorja in iskanje rešitev za lastniško strukturo NIS, kjer ima trenutno večinski delež ruski Gazprom Neft. Zaradi mednarodnih sankcij proti Rusiji se Srbija spopada z operativnimi težavami pri uvozu in predelavi nafte, zato bi vstop madžarskega partnerja lahko pomenil nujen umik izpod ruskega vpliva. Strani sta poudarili tudi pomen podpisa novega meddržavnega sporazuma med Srbijo in Madžarsko, ki bi formaliziral tesnejše energetsko zavezništvo. Dogovarjanja med Beogradom in Budimpešto odražajo širši geopolitični trend zbliževanja obeh držav, ki pod vodstvom Vučića in Viktorja Orbána krepita sodelovanje na področju infrastrukture in energetike. Čeprav podrobnosti o morebitni kupnini ali deležu niso bile razkrite, je nujnost reševanja težav z licenco OFAC nakazala, da so pritiski Zahoda na srbsko energetsko neodvisnost od Rusije vse močnejši. Prihodnji koraki bodo odvisni od uskladitve s pravnimi zahtevami Združenih držav Amerike in pripravljenosti Rusije na izstop iz lastništva.

Romunija je obsodila Moskvo zaradi "neodgovornih dejanj", potem ko naj bi ruski dron kršil romunski zračni prostor med napadom na Ukrajino. Ukrajinske sile so napredovale v obmejnih okrožjih severne regije Sumi, kjer so ruske enote več mesecev poskušale vzpostaviti oporišče. Ukrajinski droni so napadli eno največjih ruskih naftnih rafinerij, kar je povzročilo požar.

Po uspešnem prevzemu Hess Corporation s strani Chevronsa v višini 53 milijard dolarjev, kljub prvotnemu poskusu blokade s strani ExxonMobila, sta se podjetji zdaj znašli kot partnerja pri upravljanju naftnih polj v Gvajani. Čeprav ExxonMobil nadaljuje z operacijami na teh poljih, je Chevron s tem strateškim prevzemom pridobil pomemben položaj in dolgoročne koristi v regiji.

Sindikat naftnih in plinskih delavcev je napovedal 48-urno splošno stavko v regiji Vaca Muerta, Argentina, kot odgovor na množična odpuščanja. Sindikat poroča o 1.200 neposrednih odpuščanjih in več kot 2.000 drugih prenehanjih zaposlitve, kljub rekordni proizvodnji nafte. Ta poteza delavcev je odraz zaskrbljenosti zaradi varnosti delovnih mest v ključnem energetskem sektorju države.

Naftni velikan Chevron je po pomembni razsodbi v Parizu, ki mu je omogočila dokončanje posla, prejel zeleno luč za 53 milijard dolarjev vreden prevzem podjetja Hess. Ta prevzem Chevronu omogoča dostop do enega največjih odkritij nafte v zadnjem desetletju. Chevron je v petek sporočil, da je prevzem Hessa zaključil kmalu po razsodbi Mednarodne gospodarske zbornice v Parizu.

Delavci naftne industrije so v Hiši kulture v Tembladorju izrazili podporo kandidaturi Carlosa Requene za župana občine Libertador ter njegovi listi kandidatov za občinske svetnike. Dogodek, ki se je odvil pred številnimi zaposlenimi v PDVSA, je poudaril zavezanost naftnega sektorja k Requenovi kampanji.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost prepovedi investiranja v Venezueli za naftnega velikana ExxonMobil. Odločitev sledi izjavam izvršnega direktorja podjetja, ki je Venezuelo označil za državo, ki je trenutno neprimerna za naložbe, kar je neposredno nasprotovalo Trumpovim načrtom za revitalizacijo tamkajšnjega energetskega sektorja. Trumpov odziv odraža zaostrovanje odnosov med belo hišo in energetskim sektorjem glede vprašanja zunanje politike v Južni Ameriki. Medtem ko Trump trdi, da Venezuela z njegovo administracijo sodeluje zgledno, vodstvo največje ameriške naftne družbe izraža resne dvome o varnosti in premišljenosti tovrstnih kapitalskih posegov na venezuelsko ozemlje. Sporazum med podjetjem in državo je tako pod velikim vprašajem, saj Trump vztraja pri uresničevanju svoje strategije prek neposrednih pritiskov na korporativni sektor. Napetost poudarja razkorak med pragmatično poslovno oceno tveganj naftnih podjetij in geopolitičnimi ambicijami ameriške administracije pod Trumpovim vodstvom.

Podjetji Chevron in Hess sta zabeležili rast delnic v predtrgovanju v New Yorku, potem ko je Mednarodna gospodarska zbornica (ICC) v Parizu zavrnila poskus Exxon Mobila, da bi blokiral prevzem Hessa s strani Chevrna, vreden 53 milijard dolarjev. Arbitražna komisija ICC je zavrgla trditev Exxon Mobila, da ima predkupno pravico pri tej transakciji, kar je Chevrnu omogočilo, da je prestopil zadnjo oviro za megaposel z Hessom.

Nekdanji uradniki vlade in sindikati so opozorili na pomembne gospodarske težave. José Luis Falero, nekdanji urugvajski minister za promet, je izrazil zaskrbljenost zaradi "nekoliko paraliziranih" javnih del, navajajoč primere nezačetih cestnih projektov s podpisanimi pogodbami in sporočil, da podjetja "pošiljajo ljudi na zavod za zaposlovanje". Medtem pa je argentinski naftni sindikat napovedal skupno stavko v regiji Vaca Muerta kot odgovor na 1.200 odpuščanj in zaustavitev dejavnosti. Marcelo Rucci, sekretar sindikata, je obsodil več kot tisoč odpuščanj in kritiziral vodstvo CGT. Vendar pa je novi predsednik urugvajske ATU, Jaime Romero Bonilla, napovedal usklajeno delo s prometnimi sindikati in poudaril odprtost za dialog.