Znanstveniki v Mehiki razvijajo inovativne metode za iskanje pogrešanih oseb, ki so bile žrtve nasilja mamilarskih kartelov. Del testiranj vključuje oblačenje prašičjih trupel v oblačila, nato pa se trupla odlagajo na različne načine – nekatera so zavita v lepilni trak, druga so razkosana, spravljena v plastične vrečke ali odeje, prekrita z apnom ali zažgana. Nekatera trupla so pokopana posamično, druga pa skupaj z ostalimi. Cilj je izboljšati tehnike iskanja in prepoznavanja žrtev.

Ameriški predsednik Donald Trump je med pogovorom z novinarji na krovu letala Air Force One močno zaostril svojo zunanjo politiko do Latinske Amerike. Trump je neposredno zagrozil kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, da ne bo več dolgo dopuščal pošiljanja prepovedanih substanc v Združene države Amerike, pri čemer ni izključil možnosti vojaškega posredovanja. Predsednik je poudaril, da bodo morale ZDA v bližnji prihodnosti »nekaj storiti« tudi glede meksikańskich narkokartelov, kar nakazuje na potencialno razširitev ameriških vojaških operacij v regiji. Poleg Kolumbije in Mehike je Trump v svoji retoriki omenil tudi Kubo in presenetljivo znova izpostavil Grenlandijo, s čimer oživlja svoje ambicije po širitvi ameriškega vpliva ali ozemlja. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti, ko se Washington pod njegovo taktirko spopada s problematiko ilegalnih drog in nadzora nad južno mejo. Gre za pomemben premik od diplomatskih pritiskov k neposrednim grožnjam s silo, kar povzroča nemir v celotni regiji.

Po vojaškem posredovanju v Venezueli, kjer so ZDA zajele predsednika Madura z ženo, je Trump zaostroval retoriko. Grozil je Kolumbiji, ki naj bi jo vodil "bolan človek", ponovno izrazil željo po priključitvi Grenlandije in označil Kubo za "velik problem". Roger Waters je ameriško posredovanje v Venezueli označil za divje dejanje agresije.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno ostro napadel kolumbijskega predsednika Gustava Petra, ki ga je neposredno obtožil vpletenosti v proizvodnjo in prodajo kokaina v Združene države Amerike. Trump je Petra označil za "bolnega človeka" in napovedal, da njegovo delovanje ne bo trajalo več dolgo, s čimer je še dodatno zaostril že tako napete odnose med državama. Ameriški predsednik je v zadnjih mesecih večkrat zagrozil s povračilnimi ukrepi, vključno z možnostjo vojaškega posredovanja ali misij v Kolumbiji, če se razmere glede drog ne bodo spremenile. Poleg pritiskov na Kolumbijo je Trump izrazil pričakovanje o notranjem zlomu režima na Kubi, pri čemer je poudaril, da ZDA trenutno ne načrtujejo neposredne vojaške akcije proti otoku, saj meni, da bo država propadla sama od sebe. Trumpova administracija sicer nadaljuje z agresivno protinarkotično politiko v regiji, ki vključuje nadzor nad Mehiko in drugimi latinskoameriškimi državami. Diplomatski spori med Washingtonom in Bogoto so dosegli novo dno, saj Petro Trumpove obtožbe zavrača in jih označuje za poskus vmešavanja v notranje zadeve Kolumbije.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v izjavi za medije na letalu Air Force One močno zaostril retoriko proti Kolumbiji in njenemu predsedniku Gustavu Petru. Trump je kolumbijskega voditelja označil za »bolnega človeka«, ki naj bi osebno sodeloval pri proizvodnji in prodaji kokaina na ameriški trg. Ob tem je nakazal, da bi lahko ZDA proti Kolumbiji in sosednji Mehiki uporabile vojaško silo, da bi zajezile dejavnosti narkokartelov in ustavile dotok drog čez mejo. Trumpove navedbe o vojaškem posredovanju pomenijo nadaljevanje napetosti v regiji, kjer so odnosi med Washingtonom in Bogoto dosegli najnižjo točko v zadnjih desetletjih. Ameriški predsednik je poudaril, da Petrovo domnevno vpletenost v trgovino z drogami opazujejo že dlje časa in da takšno stanje »ne bo trajalo več dolgo«. Podobno ostre besede je namenil tudi Venezueli, ki jo je označil za »bolno državo«, ki potrebuje ameriško pomoč, s čimer je utrdil svojo politiko pritiska na latinskoameriške države, ki jih obravnava kot grožnjo ameriški nacionalni varnosti.

Po ameriškem zajetju Madura so se pojavili dvomi o prihodnosti naftnih sporazumov tujih podjetij v Venezueli. Poudarjeno je, da so ZDA desetletja pritiskale na venezuelske voditelje glede nadzora nad njenim naftnim bogastvom. Zadovoljstvo Venezuelcev z odstranitvijo Madura naj ne bi trajalo dolgo. Trumpova izjava, da bodo ZDA "vladale" Venezueli, je sprožila vprašanja o prihodnosti države in odnosih ZDA z Latinsko Ameriko. V ZDA narašča nezadovoljstvo s Trumpovo potezo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo podal ostre izjave glede varnostne situacije v Latinski Ameriki, pri čemer je kolumbijskega predsednika Gustava Petra označil za "bolnega človeka" in napovedal, da bo moral glede delovanja mamilarskih kartelov v Mehiki ter stanja v Kolumbiji kmalu ukrepati. Trump je idejo o vojaški operaciji v Kolumbiji, ki se v javnosti omenja pod imenom "Operacija Kolumbija", označil za dobro zamisel. Po njegovih besedah Petro na položaju ne bo ostal dolgo, hkrati pa je nakazal, da Kolumbija pod trenutnim vodstvom ne bo več mogla pošiljati drog v Združene države Amerike. Izjave so sledile sobotnemu ameriškemu napadu v Venezueli, kar nakazuje na širšo spremembo ameriške zunanje politike do regije, ki vključuje možnost neposrednih vojaških intervencij. Trump je poudaril, da se bodo morali s sosednjo Mehiko prav tako resno spopasti zaradi prevlade kartelov. Napetosti med Washingtonom in Bogoto so se stopnjevale že dlje časa, predvsem zaradi nestrinjanja glede nadzora nad proizvodnjo prepovedanih substanc in osebnih sporov med obema voditeljema.

V zaporu v mestu Esmeraldas na severozahodu Ekvadorja je v četrtek izbruhnilo nasilje, v katerem je umrlo najmanj 17 zapornikov. Spopadi so izbruhnili med rivalskimi mamilarskimi tolpami, poročila pa omenjajo tudi grozljive obračune, vključno z obglavljenji.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je opozoril na možno krizo z Grčijo, če bodo grški politiki nadaljevali s protiturško retoriko. Fidan je grške politike obtožil, da gojijo protiturška čustva med grškim ljudstvom, in posvaril pred "geopolitično ceno" za Atene. Poudaril je, da Turčija ni tema, ki bi jo grški politiki lahko uporabili za poceni politiko.

Ameriška vojska je v hitri in strogo varovani operaciji pridržala venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo, kar je sprožilo buren mednarodni odziv ter intenzivne analize o prihodnjih geopolitičnih premikih. Dogodek, ki ga nekateri označujejo za obuditev Monroejeve doktrine, je povzročil precejšnjo negotovost v Latinski Ameriki, kjer se kitajski gospodarski in politični vpliv sooča z novo realnostjo ameriške odločnosti. Kitajska in Rusija sta dejanje Združenih držav Amerike ostro obsodili, medtem ko se v azijsko-pacifiški regiji vrstijo razprave o morebitnih vzporednicah s Tajvansko ožino. Analitiki in tajvanski politiki, vključno s poslancem Wangom Ting-yujem, poudarjajo bistvene razlike med položajem Venezuele in Tajvana. Kljub kitajskemu poskusu širjenja dvomov o ameriški zanesljivosti strokovnjaki trdijo, da Washington Tajvan obravnava kot ključnega strateškega partnerja, kar se razlikuje od odnosa do Madura, ki je bil pod mednarodnimi tiralicami zaradi trgovine z mamili. Raziskovalci izpostavljajo, da ameriška akcija v Venezueli ne bo nujno pospešila kitajskih načrtov za invazijo na otok, saj so vojaške in politične okoliščine v obeh regijah neprimerljive, Peking pa ostaja previden glede neposrednega soočenja z vojaško močjo ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa.

Varnostni svet ZN je soglasno podaljšal mandat mirovne misije UNIFIL v Libanonu do konca leta 2026, kar je označeno kot zadnje podaljšanje pred umikom. Odločitev je bila sprejeta pod pritiskom ZDA, ki so zahtevale konec financiranja misije.

Pripravnik gasilec Zac Gonzalez Rostro je bil odpuščen iz gasilske in reševalne službe Greater Manchester po šestih tednih usposabljanja, potem ko se je hvalil, da je bil nekdanji morilec mehiškega mamilarskega kartela in da je ubil več kot 70 ljudi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto izjavil, da Združene države Amerike v Venezueli ne bodo namestile svojih vojaških sil, če bo venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez ravnala v skladu z zahtevami Washingtona. Kljub tej izjavi je predsednik poudaril, da so ameriške sile pripravljene na morebitno posredovanje, in opozoril na obstoj načrtov za drugi val napadov, ki naj bi bil znatno obsežnejši od prvega. Trumpove napovedi o vojaških operacijah so sprožile ostre kritike v vrstah ameriških demokratov, zlasti s strani vodje senatne manjšine Chucka Schumerja, ki je operacije označil za premišljeno dejanje in zahteval podrobnejše obveščanje kongresa. Znotraj Republikanske stranke Trumpove odločitve glede Venezuele večinoma uživajo podporo, čeprav so se v gibanju MAGA pojavili nekateri redki glasovi nestrinjanja. Napetosti med državama so se stopnjevale vse od lanskega leta, ko so ZDA izvedle prve letalske napade na venezuelsko infrastrukturo pod pretvezo boja proti narkokartelom. Trumpova administracija zdaj uporablja grožnjo s trajno vojaško prisotnostjo na tleh kot vzvod za doseganje političnih ciljev v regiji, medtem ko Caracas ameriške poteze označuje za imperialistično agresijo in kršitev suverenosti.

Po aretaciji Nicolása Madura je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez, vendar ZDA tega ne priznavajo. Trump ji grozi s hujšimi posledicami kot Maduru, če ne bo izpolnjevala ameriških zahtev. Medtem se pojavljajo obtožbe, da je Trumpov sin zaslužil bogastvo na podlagi stav, povezanih z Madurorjevo aretacijo.

V Mehiki so kritiki opozorili na morebitne posledice nepremišljenih izjav predsednice Claudie Sheinbaum v zvezi s primerom Zambada, ki bi lahko spodkopale previdnost v javnem diskurzu. V Španiji pa so razmere opisane kot obdobje mračnjaštva, pri čemer so Trump, Netanyahu in španska desnica obtoženi uničevanja demokracije, spodbujanja sovraštva in širjenja dezinformacij.

Po pretepu med senatorjema Fernándezom Noroño in Alejandrom Morenom so se pojavile nove informacije. Tožilstvo je na senatu sprejelo ovadbo Noroñe proti Morenu. Moreno je Noroño obtožil, da z obtožbami o njegovi hiši želi preusmeriti pozornost od svojega doma vrednega 12 milijonov pesosov. V pretepu je bil poškodovan tudi sodelavec Fernándeza Noroñe, Emiliano González.

Ameriška vojska je objavila fotografije svojega nedavnega razporejanja sil v bližini Venezuele. Administracija predsednika Trumpa je v vode blizu Venezuele in Karibov poslala več kot štiri tisoč vojakov, vključno z okoli dva tisoč marinci, letala, ladje in raketne sisteme. Cilj te poteze je boj proti narkokartelom v regiji.

Pet ameriških letal F-35 je bilo opaženih ob pristanku v Portoriku, potem ko je predsednik Donald Trump prejšnji teden ukazal, da se deset teh nevidnih lovcev pridruži vojaški krepitvi v Karibih za boj proti narkokartelom, sredi naraščajočih napetosti z Venezuelo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah potrdil, da so posebne enote ameriške vojske v okviru obsežne vojaške operacije v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Trump je dejal, da je bila operacija nujna zaradi vpletenosti venezuelskega vrha v trgovino z mamili, obenem pa je izpostavil, da Mehike ne vodi izvoljena vlada, temveč narkokarteli. Po njegovih besedah bo zajetje Madura omogočilo stabilizacijo regije in vrnitev ameriških podjetij na venezuelski trg. Predsednik je napovedal oživitev Monroejeve doktrine in poudaril, da bodo največja ameriška naftna podjetja v Venezuelo vložila milijarde dolarjev za obnovo uničene infrastrukture. Kljub vojaškemu posredovanju Trump ostaja prepričan, da dogodki ne bodo ovirali prihodnjih dogovorov z Moskvo, saj meni, da bo operacija dolgoročno prinesla gospodarske koristi celotni regiji. Ameriška mornarica ostaja v pripravljenosti ob venezuelski obali, dokler vse zahteve Združenih držav Amerike ne bodo v celoti izpolnjene, ameriški embargo na nafto pa za zdaj ostaja v veljavi.

Ameriške sile so v nočni operaciji bombardirale Venezuelo in ugrabile predsednika Nicolása Madura, kar predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike v latinskoameriški regiji. Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je kmalu po napadu v pogovoru za televizijsko hišo Fox News nakazal možnost prihodnjih konfliktov z Mehiko. Kot ključni razlog za posredovanje v Venezueli se navajajo njene ogromne zaloge nafte, pri čemer kritiki opozarjajo na vpliv velikih naftnih korporacij na odločitve Bele hiše. Trump je v intervjuju posebej izpostavil Mehiko in njeno predsednico Claudio Sheinbaum. Čeprav je predsednico označil za sposobno, je zatrdil, da državo v resnici obvladujejo mamilarski karteli, pred katerimi naj bi bila Sheinbaunova prestrašena. Trump je poudaril, da bo glede Mehike »treba nekaj storiti«, in razkril, da je mehiški strani že večkrat ponudil ameriško vojaško pomoč za uničenje kartelov. Odzivi na družbenih omrežjih so polni kritik o vmešavanju v suverenost zavezniške države, še posebej v luči prihajajočega svetovnega prvenstva v nogometu, ki ga bodo čez pol leta gostile ZDA, Mehika in Kanada.