Združene države so povišale nagrado za zajetje Nicolása Madura na 25 milijonov dolarjev in ga obtožile terorizma ter vodenja kartela Soles. Medtem je vlada Nicolása Madura zatrdila, da ZDA "zadržujejo" 33 venezuelskih otrok na svojem ozemlju.

Po presenetljivem zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil, se bo odstavljeni venezuelski predsednik pojavil na zveznem sodišču v New Yorku, kjer se bo zagovarjal glede obtožb o narkoterorizmu.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v ponedeljek privedena pred zvezno sodišče na Manhattnu v New Yorku. Ameriško tožilstvo jima očita vpletenost v mednarodno trgovino z mamili in sodelovanje v strukturah organiziranega kriminala. Sodni proces se je začel po obsežni ameriški operaciji, v kateri so Madura pridržali in ga z vojaškim letalom prepeljali v Združene države Amerike. Po pričakovanjih ameriških medijev bo proces dolgotrajen, saj gre za enega najpomembnejših primerov pregona tujih voditeljev zaradi narkoterorizma. Obtožnica se osredotoča na dejavnosti tako imenovanega kartela Los Soles, ki naj bi pod vodstvom Madura in drugih visokih uradnikov med letoma 1999 in 2020 preplavljal ameriški trg s kokainom. Tožilci trdijo, da je Maduro izkoriščal državne institucije za zaščito pošiljk prepovedanih drog v zameno za osebno okoriščanje in utrjevanje politične moči. Obramba obtožbe zanika, medtem ko ameriško pravosodno ministrstvo vztraja pri obsežnih dokazih, zbranih z dolgoletnim nadzorom obveščevalnih služb.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo javno zagrozil z možnostjo vojaškega posredovanja proti kolumbijski vladi, pri čemer je izjavil, da mu ta ideja "dobro zvuči". Trump je Kolumbijo označil za izjemno nestabilno državo, njenega voditelja pa za bolnika, ki v Združene države Amerike namenoma izvaža velike količine kokaina. Po njegovih besedah se takšne dejavnosti ne bodo nadaljevale več dolgo, saj ZDA načrtujejo ostrejše ukrepe proti sosednjim državam Venezuele. Nove grožnje prihajajo neposredno po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, kjer so posebne enote prijele Nicolása Madura. Trumpova administracija svojo agresivno zunanjo politiko v Latinski Ameriki utemeljuje z bojem proti narkoterorizmu in zaščito ameriških interesov. Kolumbija, ki je bila zgodovinsko tesna zaveznica Washingtona v regiji, se je zdaj znašla pod neposrednim pritiskom Bele hiše zaradi obtožb o trgovini z drogami.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaškem posegu v Venezueli, kjer so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, stopnjeval pritiske na več držav, vključno s Kubo, Iranom in Kolumbijo. Trump je javno izjavil, da je Kuba »pripravljena na padec«, ter hkrati zagrozil z izjemno ostrimi ukrepi proti Iranu. Njegova retorika se je razširila tudi na vprašanje Grenlandije, kar kaže na širšo strategijo uveljavljanja ameriških interesov s silo ali diplomatskim pritiskom. Zajetje venezuelskega voditelja v Caracasu je očitno služilo kot povod za novo serijo groženj v regiji in širše. Trump je dogajanje v Venezueli izkoristil za napoved neomejene vojaške prisotnosti v tej državi, obenem pa je sosednjim državam jasno sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene na nove intervencije. Napetosti so se dodatno povečale po likvidaciji kubanske predsedniške garde, ki je varovala Madura, kar je Trump označil za dokaz ameriške premoči.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se v ponedeljek pojavila pred zveznim sodiščem v New Yorku na zaslišanju glede obtožb o trgovini z mamili. Postopek poteka na zveznem sodišču južnega okrožja Manhattna, kamor so ju prepeljali po nedavni ameriški vojaški operaciji v Venezueli. Ameriške oblasti so potrdile, da se je sojenje uradno začelo s prvo obravnavo opoldne po lokalnem času. Zaslišanje predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj Združenih držav Amerike za privedbo Madura pred roko pravice zaradi njegove domnevne vpletenosti v mednarodni narkoterorizem. Maduro, ki so ga ameriške oblasti označile za nekdanjega voditelja režima, je bil v New York prepeljan pod strogimi varnostnimi ukrepi. Njegov prihod v sodno dvorano sledi dramatičnim dogodkom v Caracasu, kjer so ga zajele elitne vojaške enote. Sodni proces bo predvidoma osvetlil delovanje njegove administracije in povezave s karteli, kar bi lahko imelo daljnosežne posledice za politično prihodnost Venezuele.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno poudaril, da Združene države Amerike zaradi potreb nacionalne varnosti nujno potrebujejo Grenlandijo. V izjavah na letalu Air Force 1 je pojasnil, da Danska ne more ustrezno poskrbeti za to avtonomno ozemlje v Arktiki. Njegove besede so sprožile oster odziv danske premierke Mette Frederiksen, ki je Washington pozvala, naj preneha z grožnjami glede otoka. Diplomatska napetost se stopnjuje v času, ko so ameriške posebne enote v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu. Medtem ko so Združene države prevzele začasno upravljanje Venezuele, je vršilka dolžnosti predsednice Venezuele Delcy Rodríguez na Donalda Trumpa naslovila javni poziv k miru in dialogu. Trumpova odločitev za vojaško posredovanje v Južni Ameriki in sočasno vztrajanje pri ozemeljskih težnjah na severu povzročata zaskrbljenost v mednarodni skupnosti. Analitiki opozarjajo, da bi lahko Trumpov pristop, ki temelji na uporabi vojaške moči za doseganje političnih in strateških ciljev, postal vzgled drugim avtoritarnim voditeljem po svetu.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se v ponedeljek prvič pojavila pred zveznim sodnikom na južnem okrožnem sodišču v New Yorku. Zaslišanje v Manhattnu sledi njunemu nedavnemu prijetju, ki so ga izvedle ameriške sile. Ameriško tožilstvo ju bremeni vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami oziroma narkoterorizma, kar je bil tudi glavni povod za njuno aretacijo in prevoz v Združene države Amerike. Postopek poteka sredi izjemnih varnostnih ukrepov in pod drobnogledom mednarodne javnosti. Medtem ko so ameriške oblasti potrdile, da primer obravnava zvezno sodišče v New Yorku, se iz Venezuele in nekaterih drugih delov sveta vrstijo odzivi na njun odvzem prostosti. Venezuelski obrambni minister je operacijo označil za strahopetno ugrabitev, medtem ko je Evropska unija pozvala k spoštovanju suverenosti države, vendar se sodni postopek v ZDA kljub temu nadaljuje po predvidenem protokolu.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v ponedeljek ob 12.00 po lokalnem času prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, potem ko so ga ameriške specialne sile v noči na soboto zajele v Caracasu. 63-letnega Madura in njegovo soprogo Cilio Flores so v okviru vojaške operacije "Absolute Resolve" z vojaškim helikopterjem prepeljali v Združene države Amerike, kjer so ju pričakali pravosodni organi. Bela hiša je objavila posnetke vklenjenega Madura v zimski jakni, kar potrjuje njegovo prisotnost v zveznem priporu v Brooklynu. V Venezueli po spektakularni aretaciji vlada napeto ozračje. Medtem ko so manjše skupine nasprotnikov režima v prestolnici proslavljale dogodek, večje mobilizacije prebivalstva ni bilo. Vzrok za to je predvsem strah pred povračilnimi ukrepi provladnih paravojaških skupin, znanih kot "colectivos". Po navedbah venezuelskih oblasti je bilo v ameriškem napadu na vojaške objekte, ki so služili varovanju predsednika, ubitih približno 40 ljudi. Združene države Amerike Madura obtožujejo narkoterorizma in trgovine z drogami, kar je bila podlaga za to radikalno vojaško posredovanje na tujem ozemlju.

Združene države Amerike so po bliskoviti vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga privedle v New York, kjer se bo spopadal z obtožbami o narkoterorizmu in nezakonitem posedovanju orožja. Medtem ko del mednarodne skupnosti operacijo pozdravlja kot konec avtoritarnega režima, uradni Caracas vztraja, da Maduro kljub pridržanju ostaja ustavni predsednik države. Zunanji minister Yván Gil je na srečanju latinskoameriških držav operacijo označil za ilegalno dejanje in ugrabitev legitimnega voditelja. Vodenje države je medtem prevzela Delcy Rodríguez, vendar razmere v Venezueli ostajajo napete. Administracija Donalda Trumpa je že napovedala načrte za revitalizacijo venezuelske naftne industrije z ameriškimi podjetji, kar nekateri kritiki, vključno s kolumbijskim predsednikom Petrom in kitajskimi oblastmi, ocenjujejo kot glavni motiv za intervencijo. Mednarodne nevladne organizacije, kot je Amnesty International, opozarjajo na morebitne kršitve mednarodnega prava in pozivajo k zaščiti civilistov v času politične tranzicije.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred zvezno sodišče na Manhattnu, potem ko so ga ameriške sile v obsežni vojaški operaciji zajele v Caracasu. Maduro je trenutno pridržan v zveznem priporu Metropolitan Detention Center v Brooklynu, kjer biva v isti ustanovi kot nekateri drugi znani zaporniki, med njimi Sean "Diddy" Combs in Luigi Mangione. Proti njemu so vložene obtožnice zaradi mednarodnega trgovanja z mamili, uporabe orožja in narkoterorizma. Ameriške oblasti so sporočile, da so Madura po zajetju prepeljale neposredno v New York, kjer bo potekal sodni postopek pod strogimi varnostnimi ukrepi. Do aretacije je prišlo po dolgotrajnih obtožbah Washingtona, da je Maduro vodil kartel "de los Soles" in sodeloval s terorističnimi skupinami pri tihotapljenju kokaina v Združene države Amerike. Pričakovati je, da bo ponedeljkov narok pritegnil izjemno mednarodno pozornost, saj gre za precedenčen primer sojenja aktualnemu voditelju tuje države na ameriških tleh.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v New Yorku pojavil pred zveznim sodiščem, kjer se sooča s štirimi težkimi obtožbami, vključno z narkoterorizmom, uvozom kokaina ter nezakonito posestjo avtomatskega orožja in eksplozivnih naprav. Ameriško tožilstvo Maduru očita, da je vodil koruptivno strukturo, ki je izkoriščala državne organe za olajšanje trgovine z drogami v sodelovanju z oboroženimi skupinami. Po navedbah pravnih strokovnjakov bi se proces lahko skrajšal, če bi Maduro priznal krivdo, vendar mu v primeru obsodbe grozi dolgoletna zaporna kazen. Madura so ameriške vojaške sile prijele v Caracasu v soboto, 3. januarja 2026, in ga nemudoma prepeljale v New York. Njegov prihod v zvezni pripor je sprožil val negotovosti glede prihodnosti Venezuele, medtem ko tožilci poudarjajo resnost kaznivih dejanj, ki združujejo mednarodno trgovino z drogami in uporabo vojaške moči za zaščito kriminalnih dejavnosti. Skupaj z njim je bila obtožena tudi njegova soproga Cilia Flores, ki naj bi prav tako sodelovala pri vodenju nelegitimne vlade, financirane z dobički od narkotikov.

Ameriški predsednik Donald Trump je novinarjem na krovu Air Force One dejal, da mu je vojaška operacija proti Kolumbiji všeč. Opozoril je tudi Kubo, Kolumbijo in Mehiko glede drog in varnosti, vendar je dejal, da vojaška akcija proti Kubi ni predvidena, saj pričakuje njen notranji zlom. Izrazil je tudi prepričanje, da je Kuba pripravljena na padec.

Edmundo González Urrutia se je po zajetju Nicolása Madura v Venezueli oglasil v vlogi predsednika države in poudaril, da nobena demokratična tranzicija ni mogoča, dokler so v zaporih nepravično zaprti venezuelski državljani. V svojem nagovoru je zahteval takojšnjo izpustitev vseh političnih zapornikov ter izpostavil, da njegova legitimnost izhaja izključno iz suverene volje ljudstva, izražene na volitvah. Kot samooklicani vrhovni poveljnik je vojsko in varnostne sile opomnil, da morajo biti zvesti ustavi in republiki, ne pa posameznim političnim interesom. Medtem ko se González Urrutia uveljavlja kot nova politična avtoriteta, ameriško pravosodje še vedno išče Diosdada Cabella, vplivno osebnost nekdanjega režima in domnevnega vodjo narko-kartela Soles. Cabello se je po Madurovi aretaciji pojavil v javnosti s kljubovalnim sporočilom, vendar ostaja zadnji ključni cilj ameriških oblasti v širši preiskavi narkoterorizma. González Urrutia je ob tem dejal, da je bilo Madurovo zajetje s strani ameriških sil pomemben korak, vendar sam po sebi ni dovolj za popolno stabilizacijo in demokratizacijo Venezuele, ki se še vedno spopada z globoko politično krizo.

Po zajetju Nicolása Madura je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da bi ZDA lahko izvedle nov vojaški udar v Venezueli, če začasna predsednica Delcy Rodríguez ne bo sodelovala. Trump je tudi dejal, da Washington trenutno "nadzira" Venezuelo. Kubanska vlada je potrdila, da je bilo v ameriški operaciji ubitih 32 kubanskih državljanov. Trump je napovedal morebitne ukrepe proti Mehiki, Kubi in Kolumbiji. Zaradi dogodkov v Venezueli so padle cene nafte.

Odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v ponedeljek prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer se bo spopadal z obtožbami o trgovini z drogami, narkoterorizmu in nezakonitem posedovanju orožja. Madura so ameriške posebne enote Delta Force zajele v soboto, 3. januarja 2026, med bliskovito vojaško operacijo v prestolnici Caracas, nato pa so ga prepeljali v Združene države Amerike. Datum njegovega zajetja sovpada z 36. obletnico odstranitve nekdanjega panamskega voditelja Manuela Noriege, ki so ga ameriške sile prav tako zajele in mu sodile v Združenih državah Amerike. Pričakuje se, da bodo Madurovi zagovorniki uporabili podobno pravno strategijo kot Noriegovi odvetniki pred desetletji. Osrednji argument obrambe bo temeljil na ugovoru glede zakonitosti njegove aretacije, pri čemer bodo trdili, da Maduro kot suveren voditelj tuje države uživa imuniteto pred kazenskim pregonom. Ta pravna dilema bo ponovno preizkusila temeljna načela mednarodnega in ameriškega prava glede imunitete državnih voditeljev. Primer bo sprožil obsežno razpravo o mejah ameriške jurisdikcije nad tujimi voditelji, ki so bili odstavljeni z vojaškim posredovanjem.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se znašla v ameriškem priporu, potem ko so Združene države Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo v Caracasu. Floresova, ki je veljala za ključno svetovalko in najvplivnejšo osebo v ozadju Madurovega režima, je bila skupaj z možem prepeljana v ZDA, kjer ju bremenijo obtožbe narkoterorizma in nezakonitega posedovanja orožja. Ameriško ministrstvo za pravosodje je poudarilo, da njuno pridržanje predstavlja konec večletnega obdobja avtokratskega vladanja, ki je temeljilo na tesnem sodelovanju med zakoncema. Evropska unija je ob tem dogajanju zavzela previdno, a jasno stališče. Z izjemo Madžarske so vse države članice EU pozvale k ponovni vzpostavitvi demokratičnih procesov v Venezueli, pri čemer so poudarile nujnost spoštovanja volje ljudstva. Medtem ko podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez zahteva dokaze o varnosti obeh ujetnikov, se mednarodna skupnost sooča z vprašanjem legitimnosti ameriškega posredovanja. Operacija, ki je vključevala bombardiranje vojaških in civilnih ciljev, je sprožila mešane odzive, od navdušenja med venezuelskimi izseljenci do ostrih obsodb nekaterih nevladnih organizacij, ki dejanje označujejo za nezakonito vojno.

Nekdanji predsednik Venezuele Nicolas Maduro se bo v torek opoldne na sodišču v New Yorku soočil z uradnimi obtožbami, ki jih je proti njemu vložilo ameriško pravosodje. Madura, ki ga je včeraj med vojaško operacijo zajela ameriška vojska, obtožnica bremeni več kaznivih dejanj, vključno z narkoterorizmom in nezakonitim uvozom kokaina v Združene države Amerike. Po poročanju tiskovne agencije AFP bo obtoženec uradno seznanjen z obtožnico, ki ga postavlja v središče mednarodne mreže za trgovino z drogami. Operacija ameriških sil in posledična aretacija nekdanjega venezuelskega voditelja predstavljata vrhunec dolgoletnih prizadevanj Washingtona za pregon Madura, ki je bil v ZDA že dlje časa na seznamu najbolj iskanih oseb. Obtožnica navaja, da je Maduro sodeloval pri usklajevanju dejavnosti kartela Los Soles, katerega cilj je bil preplaviti ameriški trg s prepovedanimi drogami. Njegov nastop pred sodnikom bo spremljan pod strogimi varnostnimi ukrepi, dogodek pa pomeni velik premik v diplomatskih in pravnih odnosih med državama.

Ameriške vojaške sile so v soboto, 3. januarja 2026, v Caracasu izvedle operacijo z nazivom 'Absolute Resolve', v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro je bil po zajetju nemudoma prepeljan v Združene države Amerike, natančneje v prostore uprave za boj proti drogam (DEA) v New Yorku, kjer se bo spopadal z obtožbami o narkoterorizmu in zločinih proti človečnosti. Po odmevni aretaciji je venezuelska vojska za začasno predsednico države že priznala dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Dogodek je sprožil burne odzive po vsem svetu. Sin zajetega predsednika je prek družbenih omrežij pozval podpornike k uličnim protestom in poudaril, da režim kljub aretaciji ne bo oslabel. Hkrati so se pojavile informacije o morebitnem izdajalcu v Madurovem najožjem krogu, ki naj bi ameriškim silam olajšal izvedbo operacije. V Franciji je nekdanji premier Dominique de Villepin kritiziral odziv predsednika Macrona na dogajanje, kar kaže na globoke diplomatske delitve glede zakonitosti in posledic ameriškega posredovanja.

Združene države Amerike so izvedle bliskovito vojaško operacijo, imenovano »Vendosmëria Absolute«, v kateri so v prestolnici Caracas prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Po navedbah Bele hiše je operacija elitnih enot Delta Force trajala le približno 150 minut, čeprav so načrtovanja potekala več mesecev. Maduro je bil skupaj s soprogo Cilio Flores prepeljan na ameriško vojaško ladjo Iwo Jima, kasneje pa v zvezni zapor v New Yorku, kjer se bo spopadal z obtožbami za narkoterorizem in trgovino s kokainom. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za briljantno in napovedal novo obdobje za Venezuelo, ki vključuje nedoločen čas ameriškega upravljanja države. Medtem ko Washington poudarja cilj demokratizacije in zatiranja narkokartelov, v mednarodni javnosti in v sami Venezueli vlada negotovost glede prihodnosti države. Senator Marco Rubio je ob tem omenil možnost uvedbe vojaške karantene, Trump pa je vzpostavil primerjave s preteklimi posredovanji v Iraku in Afganistanu, kar nakazuje na dolgotrajno ameriško vojaško prisotnost v regiji.