Združene države so povišale nagrado za zajetje Nicolása Madura na 25 milijonov dolarjev in ga obtožile terorizma ter vodenja kartela Soles. Medtem je vlada Nicolása Madura zatrdila, da ZDA "zadržujejo" 33 venezuelskih otrok na svojem ozemlju.

Po dramatični vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri so zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, so se po vseh ZDA in v Venezueli razširili protesti in shodi. Operacija, ki je vključevala ameriško vojno ladjo in prevoz v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami narkoterorizma in zarote, je razdelila javnost. V Phoenixu, Indianapolisu in Grand Rapidsu so se zbrali nasprotniki vojaškega posredovanja, ki so zahtevali mir in izrazili nasprotovanje morebitni novi vojni v regiji. Medtem ko so nekateri venezuelski izseljenci v mestih, kot sta Chicago in Portland, novice o zajetju sprejeli z navdušenjem in upanjem na demokratične spremembe, so v Caracasu izbruhnili množični protesti Madurovih podpornikov. Ti so zahtevali takojšnjo izpustitev predsednika in obsodili ameriško posredovanje kot kršitev suverenosti. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj je operacija vključevala tudi napade na ključno vojaško in komunikacijsko infrastrukturo v državi, kar je povzročilo kaos v transportu in odpovedi številnih letov.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so elitne enote zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročilih s terena so ameriška letala bombardirala strateške cilje v prestolnici, vključno z vojaškim kompleksom Fuerte Tiuna. Po podatkih venezuelskih vojaških virov je v napadih umrlo najmanj 40 ljudi, med katerimi so tako pripadniki oboroženih sil kot civilisti. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da se pridržana zakonca nahajata na ameriški vojaški ladji v Karibskem morju, od koder bosta prepeljana v New York. Tam se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z drogami. Dogodek predstavlja največje vojaško posredovanje ZDA v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih. Predsednik Trump je v izjavi za javnost napovedal, da bodo ZDA upravljale z Venezuelo do izvedbe tranzicije, pri čemer bodo ameriška naftna podjetja prevzela nadzor nad infrastrukturo in črpanjem nafte. Medtem so se v regiji že začeli politični premiki; Brazilija je prek ministrstva za zunanje zadeve uradno priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno voditeljico države, saj meni, da v odsotnosti predsednika dolžnosti prevzame njegova namestnica.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji v Caracasu, v kateri so elitne enote ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, zaostril retoriko do preostalih držav v regiji. Trump je v soboto odkrito zagrozil s morebitnimi intervencijami v Kolumbiji, na Kubi in v Mehiki, kar je sprožilo ostre odzive latinskoameriških voditeljev. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro in kubanske oblasti so se odzvali na grožnje, ki sledijo ameriški napovedi o začasnem upravljanju Venezuele do vzpostavitve nove oblasti. Znotraj Združenih držav Amerike so se na predsednikove poteze kritično odzvali v hispanskem kongresnem odboru (CHC). Vodstvo odbora je opozorilo, da je Trump z napadom na Venezuelo nezakonito uporabil vojna pooblastila, ter poudarilo, da bodo njegovi načrti v Južni Ameriki dolgoročno škodovali interesom ZDA. Kljub kritikam Bela hiša vztraja pri ostri liniji proti državam, ki jih obtožujejo sodelovanja pri narkoterorizmu in destabilizaciji regije.

Ameriške posebne enote so v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, je sledila razkritju obtožnice ameriškega ministrstva za pravosodje, ki Madura, njegovo ženo in sina bremeni narkoterorizma ter nezakonitega posedovanja orožja. Po navedbah ameriških uradnikov je bila akcija izvedena hitro, Maduro pa je bil po prijetju odpeljan iz države. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je dogodek označil za dejanje osvoboditve in ne za vojno dejanje, medtem ko Bela hiša poudarja legitimnost postopka zaradi hudih kaznivih dejanj. V venezuelski prestolnici Caracas so se na ulicah zbrali številni prebivalci, pri čemer so nekateri proslavljali konec Madurove vladavine, drugi pa izražali zaskrbljenost glede prihodnosti države in morebitne nestabilnosti. Posebej burno je bilo praznovanje med venezuelsko diasporo na Floridi, predvsem v mestu Doral, kjer so se množice zbrale na ulicah v podporo ameriškemu posredovanju. Dogodek pomeni vrhunec večletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom ter napoveduje obdobje korenitih političnih sprememb v tej južnoameriški državi.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta po zajetju v Venezueli prispela v New York, kjer se bosta soočila s sodnim procesom zaradi obtožb o narkoterorizmu. Operacijo so izvedle ameriške sile v vojaškem kompleksu Fuerte Tiuna v Caracasu, kar je sledilo dolgoletnim prizadevanjem Združenih držav Amerike za njegovo privedbo pred sodišče. Prihod obeh obtožencev v ZDA predstavlja vrhunec obsežne vojaške in pravne operacije, ki je bila zasnovana na podlagi obtožnic, vloženih že leta 2020. Zajetje je sprožilo ostre odzive v mednarodni javnosti in v samih ZDA. Newyorški politik Zohran Mamdani, ki pripada socialističnemu krilu, je dejanje označil za vojno napoved, medtem ko so se v Venezueli vrstili pozivi k njuni izpustitvi. Podpredsednica Venezuele je vojaško posredovanje in bombardiranje obsodila kot kršitev suverenosti, medtem ko so v nekaterih drugih latinskoameriških državah in med venezuelsko diasporo poročali o praznovanjih ob koncu Madurove dolgoletne vladavine.

Združene države Amerike so v odmevni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, ju prepeljale v New York in zaprle v zvezni preiskovalni zapor v Brooklynu. Operacijo so v soboto zgodaj zjutraj izvedle elitne enote Delta Force, predsednik Donald Trump pa je novico o ujetju potrdil prek družbenega omrežja Truth Social. Maduro in njegova soproga sta bila obtožena narkoterorizma in zarote za posest uničevalnih sredstev proti ZDA, v ponedeljek pa bosta prvič stopila pred zveznega sodnika. Akcija je sprožila ostre odzive v mednarodni skupnosti. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost in opozoril, da ameriško vojaško posredovanje predstavlja nevaren precedens, ki krši pravila mednarodnega prava. Guterres je poudaril, da bi takšna dejanja lahko povzročila resno destabilizacijo celotne regije Latinske Amerike. Medtem ko so ZDA operacijo opravičevale z bojem proti kriminalnim dejavnostim Madurovega režima, kritiki opozarjajo na vprašljivo pravno podlago za vojaški poseg na ozemlju suverene države. V Venezueli je po zajetju predsednika predsedniška pooblastila prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Dogodki predstavljajo vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških groženj s spremembo režima v Caracasu. Pravni strokovnjaki že analizirajo, ali so bili ameriški napadi in ugrabitev tuje državne vodje skladni z mednarodnimi pogodbami, saj je Trumpova administracija pred tem podajala različne ocene o svoji zakonski avtoriteti za takšne posege.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po sobotni aretaciji v Caracasu prispel v New York z ameriškim vojaškim letalom. Po navedbah zveznih uradnikov je letalo z Madurom in njegovo soprogo Cilio Flores pristalo v letalski bazi nacionalne garde Stewart, severno od New Yorka. Ob prihodu so Madura z zakritim obrazom in vklenjenimi rokami odvedli v zvezni pripor, kjer naj bi bil sprva nameščen v Metropolitanskem centru za pridržanje (MDC) v Brooklynu. Postopek je sprožil ostre politične odzive, saj je župan New Yorka Zohran Mamdani operacijo označil za »vojno dejanje«. Operacija, ki so jo izvedle ameriške posebne enote, predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj Združenih držav Amerike za pregon venezuelskega voditelja. Maduro in njegova soproga se bosta zdaj soočila s sodnim postopkom v južnem okrožju New Yorka, kjer so proti njima in drugim visokim venezuelskim uradnikom vložene obtožnice zaradi narkoterorizma in korupcije. Razmere ostajajo napete tako na diplomatski ravni kot na tleh v Venezueli, kjer so zavezniki režima že zahtevali njuno takojšnjo izpustitev.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da Združene države Amerike v Venezuelo ne bodo napotile kopenskih sil, če bo podpredsednica Delcy Rodríguez v celoti sodelovala z ameriškimi zahtevami. Izjava sledi dramatičnemu stopnjevanju napetosti, v katerem so ameriške elitne enote v Caracasu že izvedle vojaško operacijo, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju odpeljale iz države. Trump je poudaril, da so ameriške oborožene sile pripravljene na morebiten drugi val napadov, če se prehodne oblasti ne bodo podredile navodilom Washingtona. Po navedbah Bele hiše je Trumpovo odločitev o morebitnem umiru razmer spodbudil telefonski pogovor med Rodríguezovo in senatorjem Marcom Rubiom, ki nakazuje na pripravljenost podpredsednice za sodelovanje. Kljub temu Trump ohranja ostro retoriko in grozi s ponovnimi napadi na strateško infrastrukturo, če se vzpostavitev prehodne oblasti pod ameriškim nadzorom ne bo odvijala po načrtih. Washington Madura obtožuje narkoterorizma in dejanj, povezanih z mednarodno trgovino z drogami, kar je služilo kot glavni povod za invazijo.

Ameriške elitne enote so 3. januarja 2026 izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju tujih medijev so Madura nemudoma prepeljali v New York, kjer ga ameriško pravosodje obtožuje narkoterorizma ter vpletenosti v trgovino z mamili. Operacija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, je vključevala letalske in raketne napade na strateške cilje po državi, kar je povzročilo obsodbe s strani Rusije in Kitajske. Trumpova administracija je po aretaciji napovedala začasno upravljanje Venezuele, dokler ne bo vzpostavljen varen prehod oblasti. Medtem ko so Združene države Amerike akcijo označile za uspešen boj proti kriminalu, so se znotraj ameriškega kongresa že pojavili prvi kritični glasovi. Demokrati so vlado obtožili, da je Kongresu prikrivala vojaške načrte in lagala o namerah v Latinski Ameriki. Španija je medtem ponudila posredovanje za mirno rešitev krize, saj so razmere v regiji po vojaškem posegu izjemno napete. Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je po dogodkih v Venezueli Donaldu Trumpu poslal ostro opozorilo.

Neodvisna mednarodna misija Sveta Združenih narodov za človekove pravice je v soboto sporočila, da mora venezuelski predsednik Nicolás Maduro osebno odgovarjati za zločine proti človečnosti, ki so bili storjeni pod njegovim režimom. Preiskovalci so poudarili, da dolgotrajne kršitve človekovih pravic in sistematično zatiranje opozicije ne opravičujejo morebitnega tujega vojaškega posredovanja, vendar hkrati zahtevajo pravno procesiranje odgovornih na najvišjih ravneh oblasti. Maduro je medtem prispel v vojaško oporišče v bližini New Yorka, kjer se bo po navedbah tujih medijev soočil z obtožnico, ki ga bremeni trgovine z drogami in terorizma. Združeni narodi so opozorili, da kršitve mednarodnega prava s strani drugih držav ne smejo preprečiti pregona za huda kazniva dejanja, ki jih je zagrešila venezuelska vlada. To sporočilo sledi predhodnim ugotovitvam o vpletenosti venezuelske nacionalne garde v nasilno zatiranje protestov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto naznanil, da so posebne enote oboroženih sil ZDA v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Bele hiše so Madura že prepeljali iz države, trenutno pa se nahaja na ameriški vojaški ladji na poti v New York, kjer ga čaka sodni postopek zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posedovanju orožja. Trump je operacijo označil za »zgodovinski dosežek«, ki ga po njegovem mnenju ni bilo moč videti že od druge svetovne vojne. Predsednik Trump je hkrati napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in urejen prehod oblasti. V svojem nagovoru je poudaril, da nameravajo v državo nemudoma napotiti ameriška naftna podjetja, ki bodo sanirala energetsko infrastrukturo in ponovno vzpostavila črpanje nafte. Medtem ko so nekateri opozicijski voditelji in del prebivalstva v izgnanstvu novico sprejeli z navdušenjem, je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez dejanje obsodila kot »ugrabitev« in poudarila, da Maduro ostaja edini zakoniti predsednik države. Mednarodna skupnost ostaja globoko razdeljena; Rusija, Kitajska in Iran so operacijo ostro obsodili kot nezakonito agresijo in kršitev mednarodnega prava.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta po aretaciji, ki so jo izvedle ameriške vojaške sile, prispela v New York. Ameriški predsednik Donald Trump je Venezuelo obtožil aktivnega spodbujanja tihotapljenja drog v Združene države Amerike, kar je služilo kot podlaga za vojaško operacijo. Maduro se bo na sodišču v New Yorku zagovarjal zaradi obtožb narkoterorizma in zarote za uvoz kokaina, za kar mu grozi dolgoletna zaporna kazen. Letalo z zakoncema je pristalo v letalskem oporišču Stewart North, severno od New Yorka, kjer so ju prevzele zvezne oblasti. Operacija je sprožila mešane odzive v ameriški in mednarodni politiki. Newyorški župan Zohran Mamdani je vojaško posredovanje ostro kritiziral in ga označil za kršitev zveznega ter mednarodnega prava. Po njegovih besedah enostranski napad na suvereno državo predstavlja vojno dejanje. Kljub kritikam so ameriške oblasti nadaljevale s postopki, ki temeljijo na dolgoletnih obtožnicah proti venezuelskemu vrhu. V Venezueli so se medtem pojavile zahteve po dokazih o tem, da sta aretirana zakonca še živa, medtem ko so ZDA že priznale novo politično vodstvo v državi.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je po aretaciji s soprogo Silio Flores prispel v letalsko bazo nacionalne garde Stewart v New Yorku. Po poročanju ameriške mreže CNN so ga tja prepeljali z letalom pod strogim varovanjem zveznih organov, potem ko so Združene države Amerike proti njemu sprožile obtožbe zaradi narkoterorizma. To dejanje predstavlja vrhunec večletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so ameriške oblasti Madura že dalj časa obravnavale kot vodjo mednarodne kriminalne združbe. Pričakuje se, da bo Maduro prihodnji teden stopil pred zvezno sodišče na Manhattnu, kjer se bo spopadel z obtožbami glede trgovine z drogami in nedovoljenega posedovanja orožja. Ameriško ministrstvo za pravosodje mu očita sodelovanje z militantnimi skupinami, s katerimi naj bi preplavljal ameriški trg s kokainom. Njegov prihod v Združene države Amerike v lisicah pomeni zgodovinski precedens, saj gre za enega redkih primerov, ko je bil aktualni voditelj države pridržan in priveden pred ameriško sodstvo zaradi obtožb organiziranega kriminala.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta prispela v New York, kjer sta bila prepeljana v zvezni zapor. Do njune premestitve v Združene države Amerike je prišlo po obsežni ameriški vojaški operaciji v Caracasu, v kateri so ju ameriške sile prijele. Tožilstvo v južnem okrožju New Yorka je zoper Madura in več drugih visokih uradnikov vložilo uradno obtožnico, ki jih bremeni vodenja narkoteroristične zarote med letoma 1999 in 2020. Po navedbah tožilstva so vpleteni sodelovali pri trgovini s kokainom v ZDA in pri kaznivih dejanjih, povezanih z uporabo avtomatskega orožja. Maduro se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o tesnem sodelovanju z uporniškimi skupinami in preprodajalci drog, s katerimi naj bi po trditvah ameriških preiskovalcev preplavil ameriški trg s prepovedanimi substancami. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom ter sledi dramatičnemu stopnjevanju ameriških prizadevanj za zamenjavo oblasti v Venezueli.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po aretaciji v Caracasu prispel v New York, kjer so ga pod strogim nadzorom zveznih agentov prepeljali v metropolitanski center za pridržanje (MDC) v Brooklynu. Ameriške oblasti so Madura, ki ga obtožujejo vodenja narkokartela Cartel de los Soles, zaprle v isto ustanovo, kjer je pridržan tudi ekvadorski mamilarski kralj Adolfo Macías Villamar, znan kot 'Fito'. Transfer sledi obsežni vojaški operaciji, v kateri so ameriške specialne sile januarja 2026 v venezuelski prestolnici zajele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb narkoterorizma in trgovine z mamili, ki so bile proti njemu vložene že leta 2020. Njegov prihod v New York označuje ključen trenutek v prizadevanjih ZDA za pregon vodstva chavista režima, ki ga Washington že dlje časa označuje za nelegitimnega.

Venezuelski voditelj Nicolas Maduro je po poročanju tujih medijev v spremstvu ameriških specialnih enot prispel v zvezno državo New York. Letalo z aretiranim politikom je pristalo na enem izmed varovanih letališč, od koder so ga prepeljali v prostore za pridržanje. Po navedbah virov naj bi se Maduro pred ameriškim sodiščem v New Yorku pojavil že v ponedeljek, 5. januarja, kjer se bo soočil z obtožbami, ki jih zoper njega vodijo organi pregona Združenih držav Amerike. Čeprav so se sprva pojavila nasprotujoča si poročila o njegovi natančni lokaciji v izolatorju, so uradni viri potrdili prisotnost venezuelskega diktatorja na ameriških tleh. Operacija zajetja in premestitve predstavlja vrhunec večletnih prizadevanj Washingtona, da bi Madura privedli pred roko pravice zaradi obtožb o trgovini z drogami in korupciji. Postopek poteka pod strogimi varnostnimi ukrepi, medtem ko mednarodna javnost z zanimanjem pričakuje prve uradne izjave ameriškega pravosodnega ministrstva.

Ameriške posebne sile so v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, s čimer se je končala njegova dolgoletna vladavina. Operacija, ki so jo ameriške enote skrbno načrtovale in vadile na replikah objektov, je bila izvedena po stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom. Poleg Madura so ameriške oblasti pridržale tudi njegovo ženo Cilio Flores in sina, vsi pa so bili prepeljani iz države v Združene države Amerike, kjer se bodo soočili z obtožbami narkoterorizma in nelegalnega posedovanja orožja. Zajetje je sprožilo mešane odzive v Venezueli in širši regiji. Medtem ko so nasprotniki režima in venezuelski izseljenci v tujini na ulicah proslavljali padec Madurove vlade, so države, kot je Kitajska, izrazile šok nad ameriškim posredovanjem. Ameriški kongresniki so se na dogodke odzvali različno; nekateri so operacijo podprli kot nujno za obnovo demokracije, drugi pa so izrazili zaskrbljenost zaradi uporabe vojaške sile in morebitnih dolgoročnih posledic za stabilnost Latinske Amerike. Analitiki zdaj preučujejo prihodnjo politično usmeritev Venezuele in vlogo, ki jo bodo pri njeni obnovi imele mednarodne institucije.

Združene države Amerike so 3. januarja 2026 izvedle vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija je sledila večmesečnim napetostim in ameriškim obtožbam o Madurovi vpletenosti v narkoterorizem. Po uspešnem zajetju so se zvrstili odzivi svetovnih voditeljev, ki so razdeljeni glede legitimnosti uporabe vojaške sile na tujem ozemlju. Francoski predsednik Emmanuel Macron je operacijo pozdravil in izjavil, da se je venezuelsko ljudstvo končno osvobodilo diktature. Macron je pozval k mirnemu in demokratičnemu prehodu oblasti ter izrazil podporo opozicijskemu kandidatu Edmondu Gonzálezu Urrutii, da prevzame vodenje države v prehodnem obdobju. Podobno navdušenje je izrazil tudi ekvadorski predsednik Daniel Noboa, medtem ko je italijanska premierka Giorgia Meloni izrazila določene pomisleke glede same narave vojaškega posredovanja. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj ZDA za odstranitev Madura z oblasti, potem ko so nanj razpisale visoko tiralico. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko mednarodna skupnost pričakuje nadaljnje korake glede oblikovanja nove vlade in stabilizacije regije.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so posebne vojaške enote Združenih držav Amerike v obsežni nočni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Bele hiše so operacijo izvedle elitne enote Delta Force, ki so par pridržale v močno utrjenem bivališču in ga z letalom že prepeljale iz države. Maduro se trenutno nahaja na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima, od koder bo prepeljan v New York, kjer ga čakajo obtožbe zaradi narkoterorizma, trgovine s kokainom in nezakonitega posedovanja orožja. Predsednik Trump je v nagovoru javnosti poudaril, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in ustrezen prehod oblasti. Napovedal je tudi takojšen vstop ameriških naftnih podjetij na venezuelski trg z namenom obnove uničene infrastrukture in izkoriščanja naftnih rezerv. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je operacijo ostro obsodila in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, ki ga še vedno priznava za edinega legitimnega voditelja države. Mednarodni odzivi so močno deljeni; medtem ko Rusija in Kitajska dejanje označujeta za oboroženo agresijo, nekateri latinskoameriški voditelji in del venezuelske opozicije dogajanje pozdravljajo kot konec diktature.