Združene države so povišale nagrado za zajetje Nicolása Madura na 25 milijonov dolarjev in ga obtožile terorizma ter vodenja kartela Soles. Medtem je vlada Nicolása Madura zatrdila, da ZDA "zadržujejo" 33 venezuelskih otrok na svojem ozemlju.

Ameriški predsednik Donald Trump se je ostro odzval na aretacijo in sodni pregon odstavljenega venezuelskega voditelja Nicolása Madura, ki so ga ameriške sile ujele in prepeljale v New York. Trump je Madura označil za nasilnega posameznika, ki je odgovoren za smrt milijonov ljudi, ter se javno norčeval iz njegovih preteklih nastopov. Dogodek pomeni vrhunec večletnih prizadevanj Združenih držav Amerike za odstranitev Madura z oblasti, potem ko so ga ameriške oblasti obtožile narkoterorizma in vodenja kriminalne združbe. Kljub resnosti obtožb so se v javnosti pojavili dvomi o obstoju tako imenovanega kartela Los Soles (Cartel de los Soles), ki naj bi ga po navedbah ameriških tožilcev vodil Maduro. Nekateri viri zdaj trdijo, da omenjena kriminalna združba ne obstaja v takšni obliki, kot jo je predstavljala ameriška stran, kar bi lahko vplivalo na nadaljnji sodni postopek v New Yorku. Trumpova administracija je sicer operacijo zajetja označila za briljantno, s čimer je utrdila svojo politiko pritiska na venezuelski režim, ki se je stopnjevala vse od leta 2025.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Združene države Amerike so izvedle odmevno operacijo, v kateri so prijele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Akcija, ki je temeljila na obtožbah o trgovini z mamili in geopolitičnih napetostih, predstavlja eno najbolj dramatičnih ameriških intervencij v Latinski Ameriki v zadnji generaciji. Ameriško ministrstvo za pravosodje je predhodno razpisalo nagrado v višini 50 milijonov dolarjev, s čimer so Madura namesto kot političnega voditelja obravnavali kot kaznivca. Dogodek je v regiji sprožil mešane odzive, pri čemer so nekatere države dejanje obsodile kot kršitev suverenosti, druge pa so ostale pri previdnih izjavah o regionalni stabilnosti. Operacija razgalja dolgotrajna trenja med Washingtonom in socialističnimi režimi v Latinski Ameriki, ki jih je v preteklosti simboliziral predvsem Fidel Castro. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je s tem dejanjem potrdila svojo pripravljenost na uporabo sile, ko diplomacija ne prinese želenih rezultatov. Kritiki poudarjajo, da takšne poteze kažejo na kontinuiteto ameriškega imperializma, ki regijo še vedno obravnava kot svoje vplivno območje, medtem ko se latinskoameriške države kljub retoriki o avtonomiji še vedno spopadajo s strukturno ranljivostjo pred odločitvami ZDA.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, med katero so aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po aretaciji so ju prepeljali v New York, kjer se je Maduro na zveznem sodišču na Manhattnu že izrekel za nedolžnega v zvezi z obtožbami o narkoterorizmu in drugih kaznivih dejanjih. Rusija je v Varnostnem svetu Združenih narodov ostro obsodila ameriško dejanje in ga označila za oboroženo agresijo ter kršitev mednarodnega prava. Ruski veleposlanik pri ZN Vassily Nebenzia je zahteval njuno takojšnjo izpustitev in obtožil Washington, da želi vzpostaviti popoln nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi morebitnega povečanja nestabilnosti v regiji. Medtem ko Rusija in nekatere druge države, kot sta Kambodža in Šrilanka, kritizirajo ameriško posredovanje kot kršitev suverenosti, Kitajska poziva k dialogu. V ozadju teh napetosti so se v ZDA zvrstili tudi varnostni incidenti na domačih tleh, vključno z napadom na dom podpredsednika JD Vancea v Ohiu, kjer je moški s kladivom poskušal vdreti v stavbo. Hkrati se na mednarodnem prizorišču odvijajo drugi pomembni diplomatski premiki, denimo krepitev energetskega sodelovanja med Egiptom in Sirijo ter prizadevanja za stabilizacijo razmer na kamboško-tajski meji.

V Kolumbiji so po več kot treh dneh iz konfliktnega območja z gverilskim gibanjem izpustili 33 vojakov. Vojake so ugrabile skupnosti v vasi v departmaju Guaviare med operacijo proti disidentom Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (FARC). Kolumbijsko obrambno ministrstvo je pozvalo k takojšnji izpustitvi vojakov.

Predsednik Lee Jae-myung in kitajski predsednik Xi Jinping sta si izmenjala šale o hrani in pijači med državnim obiskom Leeja v Pekingu. Lee je izjavil, da je pekinška različica jajčne rezančne omake bolj zdrava kot korejska, Xi pa je dejal, da je Maotai najboljša pijača med osmimi lokalnimi specialitetami, ki jih je Lee predstavil na srečanju APEC v Gyeongju.

Ameriško naftno podjetje Chevron je v luči političnih sprememb v Venezueli pridobilo strateško prednost, saj kot edini večji ameriški ponudnik v državi razpolaga z vso potrebno infrastrukturo za črpanje in sanacijo naftnega sektorja. Delnice podjetja so se po napovedih o vnovičnem prevzemu nadzora nad venezuelsko produkcijo s strani Združenih držav Amerike podražile. Washington si namreč prizadeva za vzpostavitev nadzora nad tamkajšnjo proizvodnjo nafte, ne glede na to, ali bodo embargo ohranili ali pa bodo spodbujali neposredno črpanje surove nafte. Strateški premik prihaja v času, ko ZDA krepijo pritisk na režim Nicolása Madura, hkrati pa poskušajo stabilizirati svetovni trg z nafto prek svojih korporacij. Chevron, ki je v tej južnoameriški državi prisoten že od začetka 20. stoletja, bo imel ključno vlogo pri morebitni obnovi energetske infrastrukture, kar podjetju zagotavlja dolgoročno konkurenčno prednost pred drugimi zahodnimi akterji, ki so državo zaradi sankcij zapustili.

Poročilo nevladnih organizacij Climate Council in Emergency Leaders for Climate Action (ELCA) opozarja, da skoraj sedem milijonov Avstralcev živi na območjih, ki so izjemno izpostavljena gozdnim požarom. Strokovnjaki poudarjajo, da so predmestja večjih avstralskih mest, kot so Sydney, Melbourne in Perth, v nevarnosti, da doživijo opustošenje, podobno lanskemu požaru v Los Angelesu. Naraščanje števila prebivalcev na obrobju mest in dejstvo, da je do 90 odstotkov tamkajšnjih domov zgrajenih brez upoštevanja sodobnih protipožarnih standardov, še povečujeta tveganje za katastrofalne posledice v primeru požara. Istočasno se je odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro pojavil pred sodiščem na Manhattnu, kjer se spopada z obtožbami o sodelovanju v narko-teroristični zaroti. Njegov naslednik je medtem zavzel bolj spravljivo držo do Washingtona, kar bi lahko pomenilo premik v diplomatskih odnosih med državama. V Avstraliji se poleg nevarnosti požarov ukvarjajo tudi s pozivi k ustanovitvi zvezne kraljeve komisije, ki bi preiskala dogodke v zvezi s terorističnim napadom v Bondiju in vprašanje antisemitizma.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se sooča z ostrimi kritikami in naraščajočimi civilnimi nemiri po obsežni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so elitne enote zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Vojaški poseg, v katerem je sodelovalo približno 150 letal, je po prvih poročilih zahteval najmanj 80 življenj, med katerimi so bili tudi civilisti. Medtem ko Washington trdi, da je bila operacija nujna zaradi boja proti narkoterorizmu in domnevnih povezav Madura s karteli, kritiki opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov. Operacija je sprožila obsežen odziv levega političnega pola in nevladnih organizacij, ki so v nekaj urah po ugrabitvi organizirale proteste in digitalne kampanje proti ameriškemu imperializmu. Javnomnenjska raziskava agencije Ipsos je razkrila, da 72 odstotkov Američanov izraža strah pred pregloboko vpletenostjo v venezuelske notranje zadeve. Kljub zajetju vodstva države venezuelski varnostni aparat, vključno z vojsko in obveščevalnimi službami, ostaja nedotaknjen, kar povečuje tveganje za nastanek nevarnega političnega vakuuma in morebitne državljanske vojne. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je že napovedal uporabo pomorske blokade za nadzor nad venezuelskimi naftnimi rezervami.

Po ameriškem napadu na Caracas in aretaciji Nicolása Madura, je Donald Trump izjavil, da so bili pripravljeni izvesti še en napad, če bi bilo potrebno. Venezuela je ostro obsodila ameriško vojaško agresijo. Nekdanji britanski obrambni minister je izdal ostro opozorilo Trumpu glede njegove baze oboževalcev MAGA po "drzni operaciji v Venezueli".

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je na zveznem sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega vseh obtožb, ki ga bremenijo narkoterorizma in sodelovanja v mednarodni trgovini z drogami. Maduro, ki so ga ameriške sile zajele v nedavni vojaški operaciji, je pred sodnikom trdil, da je žrtev ugrabitve ter se opisal kot pošten in dostojen človek. Njegov pravni zastopnik je poudaril, da v obtožnici primanjkuje konkretnih dokazov, ki bi neposredno povezovali Madura s kriminalnimi dejavnostmi. Obtoženec se trenutno nahaja v enem izmed najstrožje varovanih zveznih zaporov v New Yorku, kjer po navedbah pravnih strokovnjakov vlada izjemno stroga varnostna politika. Tožilstvo Maduru in njegovim sodelavcem očita, da so med letoma 1999 in 2020 vodili t. i. Kartel sonc, ki naj bi preplavil Združene države Amerike s kokainom v sodelovanju s kolumbijskimi uporniškimi skupinami. Proces poteka v senci kritik nekaterih lokalnih politikov, ki so ameriško vojaško posredovanje v Venezueli označili za zlorabo moči, medtem ko venezuelska diaspora po svetu proslavlja padec njegovega režima.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je za svojo obrambo v kazenskem postopku v New Yorku najel priznanega ameriškega odvetnika Barryja Pollacka. Pollack, ki je v preteklosti uspešno zastopal ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea, je svojo vlogo Madurovega zagovornika uradno potrdil z vložitvijo dokumentacije na sodišču za južno okrožje New Yorka. Do imenovanja je prišlo tik pred načrtovanim zaslišanjem v postopku, kjer se Maduro sooča z resnimi obtožbami o narkoterorizmu in trgovini z drogami. Izbira Pollacka v mednarodni javnosti vzbuja veliko pozornosti, saj gre za pravnika, ki se je specializiral za kompleksne primere z močnim političnim ozadjem. Maduro se je v ponedeljek pred sodiščem v New Yorku pojavil kot ujetnik, kar označuje novo fazo v dolgoletnem pravnem in diplomatskem sporu med Združenimi državami Amerike in Venezuelo. Tožilstvo Maduru očita sodelovanje v mamilarskem kartelu, ki naj bi preplavil ZDA s prepovedanimi substancami, medtem ko obramba vse obtožbe zavrača kot politično motivirane.

Poleg Barryja Pollacka bo Nicolása Madura v ZDA zastopal tudi odvetnik Mark Donnelly. Oba odvetnika bosta vodila obrambo Madura in Cilie Flores pred obtožbami ZDA. Pollack se je na sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega v imenu Madura.

V New Yorku se je v ponedeljek, 5. januarja, pričel sodni proces proti nekdanjemu venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru. Postopek vodi 92-letni zvezni sodnik Alvin Hellerstein, ki velja za enega najstarejših aktivnih sodnikov v Združenih državah Amerike. Hellerstein, ki ga je na položaj leta 1998 imenoval tedanji predsednik Bill Clinton, bo odločal o usodi padlega venezuelskega voditelja v primeru, ki priteguje veliko mednarodno pozornost. Sodnik Hellerstein je v ameriški javnosti znan po vodenju odmevnih in občutljivih primerov, obenem pa velja za nepopustljivega pravnika, ki ni naklonjen političnim vplivom. Poročila navajajo, da je bil v preteklosti že večkrat v sporu z odločitvami Donalda Trumpa, kar potrjuje njegovo neodvisno držo. Proces proti Maduru, ki so ga v ZDA privedli po aretaciji, predstavlja pomemben mejnik v mednarodnem pravu in odnosih med Washingtonom in Caracasom.

Donald Trump je obljubil subvencije naftnim podjetjem, ki bi podpirala obnovo energetske infrastrukture Venezuele. Grozil je Delcy Rodríguez, da ji bo zaračunal več kot Maduru. ZDA so izvedle napad na Venezuelo, kar je povzročilo skok v ceni Trump Coin. Kritiki menijo, da je napad del načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta v ponedeljek, 5. januarja 2026, stopila pred zvezno sodišče na Manhattnu v New Yorku. Oba sta se v svojem prvem nastopu pred sodnikom Alvinom Hellersteinom izrekla za nedolžna po vseh točkah obtožnice, ki jima očitajo narko-terorizem, mednarodno trgovino s kokainom in nezakonito posest orožja. Maduro, ki je bil na sodišče priveden v zaporniški uniformi in vklenjen, je svojo aretacijo označil za ugrabitev, sebe pa za vojnega ujetnika in še vedno zakonitega predsednika Venezuele. Operacijo zajetja z imenom "Absolute Resolve" so v soboto, 3. januarja, izvedle ameriške posebne enote v Caracasu. Ameriški veleposlanik pri Združenih narodih Mike Waltz je na izredni seji Varnostnega sveta poudaril, da ni šlo za invazijo ali okupacijo, temveč za policijsko operacijo, izvedeno na podlagi dolgoletnih obtožnic. Madura zastopa priznani odvetnik Barry Pollack, znan po delu z Julianom Assangeem, medtem ko njegovo soprogo brani Mark Donnelly. Naslednja obravnava v procesu, ki obeta dolgo pravno bitko, je razpisana za 17. marec 2026. Medtem v Venezueli podpredsednica Rodriguezova že išče poti za sodelovanje z Washingtonom, čeprav ključni možje režima ostajajo na svojih položajih.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v ponedeljek na zveznem sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega vseh obtožb, ki ga bremenijo mednarodne trgovine z drogami in nezakonitega posedovanja avtomatskega orožja. Maduro, ki so ga ameriške posebne sile skupaj s soprogo Cilio Flores zajele v soboto med vojaško operacijo v Caracasu, je pred sodnikom vztrajal pri svoji nedolžnosti in poudaril, da ostaja legitimni predsednik Venezuele. Ameriško tožilstvo mu očita vodenje narko-teroristične organizacije, ki naj bi desetletja sodelovala pri tihotapljenju ogromnih količin kokaina v Združene države Amerike. Zajetje in prevoz Madura v New York sta sledila dolgotrajnim prizadevanjem ameriških oblasti za njegovo privedbo pred roko pravice, pri čemer so ga v ZDA prepeljali pod strogim varovanjem preko vojaškega oporišča Guantanamo. Obramba trdi, da je bil proces njegovega zajetja nezakonit, medtem ko tožilstvo izpostavlja resnost obtožb o zločinih proti človečnosti in narko-terorizmu. Sodni postopek se bo nadaljeval v prihodnjih mesecih, Maduro pa do nadaljnjega ostaja v ameriškem priporu.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je prvič po prijetju uradno pojavil pred sodiščem v New Yorku, kjer se je izrekel za nedolžnega v vseh štirih točkah obtožnice. Ameriško tožilstvo mu očita narkoterorizem, trgovino z mamili in nezakonito posedovanje orožja. Maduro je v svojem zagovoru trdil, da je žrtev ugrabitve, in se opisal kot pošten človek, njegovi pravni zastopniki pa so vse obtožbe kategorično zavrnili. Sodni postopek spremlja stroga varnost, javnost pa pričakuje odločitev o morebitnem plačilu varščine, čeprav so možnosti za njegovo izpustitev zaradi narave obtožb minimalne. Tožilci trdijo, da je Maduro vodil kartel Los Soles in sodeloval s kolumbijsko gverilsko skupino FARC pri tihotapljenju kokaina v Združene države Amerike. Primer predstavlja vrhunec večletnih prizadevanj ameriške administracije, da bi venezuelskega voditelja privedli pred roko pravice.

Ameriške oborožene sile so v spektakularni vojaški operaciji v Caracasu, ki se je odvila v soboto, 3. januarja, zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški komandosi so par po bombardiranju venezuelske prestolnice in okolice exfiltrirali v Združene države Amerike, kjer sta bila zaprta v zveznem priporu v Brooklynu. Maduro in Floresova sta obtožena narkoterorizma in zločinov proti človečnosti, njun prvi nastop pred sodnikom v New Yorku pa je bil predviden za ponedeljek, 5. januarja. Ameriško pravosodno ministrstvo je ob tem revidiralo obtožnico, v kateri namesto nekdanjega 'Kartela sonc' zdaj poudarja obstoj sistemske korupcije in klientelizma znotraj venezuelskega državnega aparata. Operacija je sprožila burne mednarodne odzive in nujno sejo Varnostnega sveta Združenih narodov, ki so jo zahtevale Rusija, Kitajska in Kolumbija. Medtem ko so Združene države Amerike napovedale namero po vodenju tranzicije v Venezueli in izkoriščanju tamkajšnjih naftnih rezerv, so iz Kube sporočili, da je v spopadih z ameriškimi silami padlo 32 kubanskih varnostnih agentov, ki so varovali Madura. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na dogodek odzval s sarkastično pripombo, uperjeno proti ruskemu vodstvu, češ da ZDA zdaj vedo, kako učinkovito ravnati z diktatorji.