Združene države so povišale nagrado za zajetje Nicolása Madura na 25 milijonov dolarjev in ga obtožile terorizma ter vodenja kartela Soles. Medtem je vlada Nicolása Madura zatrdila, da ZDA "zadržujejo" 33 venezuelskih otrok na svojem ozemlju.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je po nedavni aretaciji prvič pojavil pred zveznim sodiščem na Manhattnu, s čimer se je uradno začel sodni postopek, ki je zaradi odsotnosti obtoženca stagniral zadnjih šest let. Ameriško tožilstvo Madura bremeni vodenja narko-teroristične organizacije, znane kot Kartel sonca, ki naj bi v sodelovanju s kolumbijsko uporniško skupino FARC v Združene države Amerike pošiljala velike količine kokaina. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko pot do dejanskega sojenja trajala več let, saj bodo odvetniki obrambe verjetno uporabili številne pravne in politične manevre za izpodbijanje obtožnice. Postopek bodo po pričakovanjih zaznamovali zapleteni ugovori glede pristojnosti ameriških sodišč, diplomatske imunitete in zakonitosti same aretacije. Čeprav so ameriške oblasti Madura dlje časa obravnavale kot ubežnika, njegova prisotnost v priporu zdaj omogoča nadaljevanje primera, ki ima široke geopolitične razsežnosti. Primer velja za enega najpomembnejših procesov proti tujemu voditelju v ameriški zgodovini, kar bo dodatno obremenilo odnose med Washingtonom in Caracasom, kjer Madurovi privrženci aretacijo označujejo za politično motiviran ugrabitveni proces.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, med katero so aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po aretaciji so ju prepeljali v New York, kjer se je Maduro na zveznem sodišču na Manhattnu že izrekel za nedolžnega v zvezi z obtožbami o narkoterorizmu in drugih kaznivih dejanjih. Rusija je v Varnostnem svetu Združenih narodov ostro obsodila ameriško dejanje in ga označila za oboroženo agresijo ter kršitev mednarodnega prava. Ruski veleposlanik pri ZN Vassily Nebenzia je zahteval njuno takojšnjo izpustitev in obtožil Washington, da želi vzpostaviti popoln nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi morebitnega povečanja nestabilnosti v regiji. Medtem ko Rusija in nekatere druge države, kot sta Kambodža in Šrilanka, kritizirajo ameriško posredovanje kot kršitev suverenosti, Kitajska poziva k dialogu. V ozadju teh napetosti so se v ZDA zvrstili tudi varnostni incidenti na domačih tleh, vključno z napadom na dom podpredsednika JD Vancea v Ohiu, kjer je moški s kladivom poskušal vdreti v stavbo. Hkrati se na mednarodnem prizorišču odvijajo drugi pomembni diplomatski premiki, denimo krepitev energetskega sodelovanja med Egiptom in Sirijo ter prizadevanja za stabilizacijo razmer na kamboško-tajski meji.

Predsednik Lee Jae-myung in kitajski predsednik Xi Jinping sta si izmenjala šale o hrani in pijači med državnim obiskom Leeja v Pekingu. Lee je izjavil, da je pekinška različica jajčne rezančne omake bolj zdrava kot korejska, Xi pa je dejal, da je Maotai najboljša pijača med osmimi lokalnimi specialitetami, ki jih je Lee predstavil na srečanju APEC v Gyeongju.

V Kolumbiji so po več kot treh dneh iz konfliktnega območja z gverilskim gibanjem izpustili 33 vojakov. Vojake so ugrabile skupnosti v vasi v departmaju Guaviare med operacijo proti disidentom Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (FARC). Kolumbijsko obrambno ministrstvo je pozvalo k takojšnji izpustitvi vojakov.

Poročilo nevladnih organizacij Climate Council in Emergency Leaders for Climate Action (ELCA) opozarja, da skoraj sedem milijonov Avstralcev živi na območjih, ki so izjemno izpostavljena gozdnim požarom. Strokovnjaki poudarjajo, da so predmestja večjih avstralskih mest, kot so Sydney, Melbourne in Perth, v nevarnosti, da doživijo opustošenje, podobno lanskemu požaru v Los Angelesu. Naraščanje števila prebivalcev na obrobju mest in dejstvo, da je do 90 odstotkov tamkajšnjih domov zgrajenih brez upoštevanja sodobnih protipožarnih standardov, še povečujeta tveganje za katastrofalne posledice v primeru požara. Istočasno se je odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro pojavil pred sodiščem na Manhattnu, kjer se spopada z obtožbami o sodelovanju v narko-teroristični zaroti. Njegov naslednik je medtem zavzel bolj spravljivo držo do Washingtona, kar bi lahko pomenilo premik v diplomatskih odnosih med državama. V Avstraliji se poleg nevarnosti požarov ukvarjajo tudi s pozivi k ustanovitvi zvezne kraljeve komisije, ki bi preiskala dogodke v zvezi s terorističnim napadom v Bondiju in vprašanje antisemitizma.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se sooča z ostrimi kritikami in naraščajočimi civilnimi nemiri po obsežni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so elitne enote zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Vojaški poseg, v katerem je sodelovalo približno 150 letal, je po prvih poročilih zahteval najmanj 80 življenj, med katerimi so bili tudi civilisti. Medtem ko Washington trdi, da je bila operacija nujna zaradi boja proti narkoterorizmu in domnevnih povezav Madura s karteli, kritiki opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov. Operacija je sprožila obsežen odziv levega političnega pola in nevladnih organizacij, ki so v nekaj urah po ugrabitvi organizirale proteste in digitalne kampanje proti ameriškemu imperializmu. Javnomnenjska raziskava agencije Ipsos je razkrila, da 72 odstotkov Američanov izraža strah pred pregloboko vpletenostjo v venezuelske notranje zadeve. Kljub zajetju vodstva države venezuelski varnostni aparat, vključno z vojsko in obveščevalnimi službami, ostaja nedotaknjen, kar povečuje tveganje za nastanek nevarnega političnega vakuuma in morebitne državljanske vojne. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je že napovedal uporabo pomorske blokade za nadzor nad venezuelskimi naftnimi rezervami.

Poleg Barryja Pollacka bo Nicolása Madura v ZDA zastopal tudi odvetnik Mark Donnelly. Oba odvetnika bosta vodila obrambo Madura in Cilie Flores pred obtožbami ZDA. Pollack se je na sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega v imenu Madura.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se prvič pojavila pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer sta se izrekla za nedolžna vseh obtožb. Ameriško tožilstvo Maduru očita zaroto za narkoterorizem in mednarodno trgovino s kokainom, kar naj bi izvajal v sodelovanju s kolumbijskimi uporniškimi skupinami. Med prvo obravnavo, ki je potekala pod izjemno strogimi varnostnimi ukrepi, se je 63-letni Maduro označil za žrtev ugrabitve s strani Združenih držav Amerike in poudaril, da se še vedno šteje za legitimnega predsednika Venezuele. Sodni postopek sledi nedavni obsežni vojaški operaciji ameriških specialnih sil v Caracasu, med katero so Madura zajeli in ga s helikopterjem prepeljali v ZDA. Medtem ko so pred sodiščem v New Yorku potekali protesti njegovih privržencev, so evropske države že podpisale skupne izjave glede razmer v regiji. V Venezueli se medtem nadaljuje globoka politična kriza, saj prebivalstvo in preostale politične sile iščejo poti za stabilizacijo države po padcu Madurovega režima.

Po ameriškem napadu na Caracas in aretaciji Nicolása Madura, je Donald Trump izjavil, da so bili pripravljeni izvesti še en napad, če bi bilo potrebno. Venezuela je ostro obsodila ameriško vojaško agresijo. Nekdanji britanski obrambni minister je izdal ostro opozorilo Trumpu glede njegove baze oboževalcev MAGA po "drzni operaciji v Venezueli".

Donald Trump je obljubil subvencije naftnim podjetjem, ki bi podpirala obnovo energetske infrastrukture Venezuele. Grozil je Delcy Rodríguez, da ji bo zaračunal več kot Maduru. ZDA so izvedle napad na Venezuelo, kar je povzročilo skok v ceni Trump Coin. Kritiki menijo, da je napad del načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro se je na zveznem sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega glede obtožb o trgovini z mamil opiatov in nezakonitem posedovanju avtomatskega orožja. Madura in njegovo soprogo Cilio Flores so ameriške vojaške sile zajele v Caracasu v soboto, 3. januarja 2026, ter ju s helikopterjem in letalom prepeljale v Združene države Amerike. Med ponedeljkovim zaslišanjem je Maduro odločno zavrnil vse obtožbe o t. i. narkoterorizmu in poudaril, da se še vedno šteje za legitimnega predsednika Venezuele. Tožilstvo Maduru očita sodelovanje pri mednarodni trgovini s kokainom in storitev več kaznivih dejanj zoper človečnost. Obramba temelji na trditvah o njegovi poštenosti, medtem ko ameriški organi poudarjajo, da gre za zaključek večletne operacije proti vrhu venezuelskega režima. Zaradi obtožb o posesti orožja in vpletenosti v organiziran kriminal mu grozi dosmrtna zaporna kazen. Njegov transfer v New York sledi stopnjevanju napetosti med državama, ki so dosegle vrhunec z neposrednim posredovanjem ameriške vojske na venezuelskih tleh.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro se je v ponedeljek, 5. januarja, prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, potem ko so ga ameriške sile ujele v Caracasu. Maduro se je izrekel za nedolžnega po vseh točkah obtožnice, ki mu očitajo narkoterorizem in trgovino s kokainom. Med zaslišanjem je izjavil, da se nima za krivega in se označil za vojnega ujetnika. Sodnik je zanj odredil pripor do naslednje obravnave, ki je razpisana za 17. marec. Medtem ko v New Yorku potekajo pravni postopki, se je v prestolnici Caracas zbralo na tisoče Madurovih privržencev, ki zahtevajo njegovo izpustitev. Vodenje države je kot vršilka dolžnosti predsednice prevzela Delcy Rodriguez. Na meji med Venezuelo in Kolumbijo pa se razmere še naprej zaostrujejo, saj ljudje živijo v izjemno težkih humanitarnih razmerah, ki jih begunci opisujejo kot nevzdržne. ZDA Madura že dlje časa obtožujejo vodenja narkokartela, kar je privedlo do te odmevne aretacije in sodnega procesa.

Venezuelski voditelj Nicolás Maduro se je prvič po prijetju uradno pojavil pred sodiščem v New Yorku, kjer se je izrekel za nedolžnega v vseh štirih točkah obtožnice, ki ga bremeni narkoterorizma. Po poročanju tujih tiskovnih agenc in časnika The New York Times je Maduro v svojem nagovoru sodišču trdil, da je bil ugrabljen, ter se opisal kot pošten človek. Njegov pravni zastopnik je potrdil, da obtoženi zavrača vse navedbe tožilstva. Postopek proti Maduru predstavlja vrhunec večletnih prizadevanj ameriškega pravosodja za pregon vodilnih članov venezuelskega režima zaradi domnevne vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami. Pričakuje se, da bo sodišče kmalu odločilo o morebitni varščini, čeprav so možnosti za njegovo izpustitev na prostost zaradi teže obtožb in nevarnosti bega minimalne. Dogodek pomeni pomemben mejnik v diplomatskih in pravosodnih odnosih med Združenimi državami Amerike in Venezuelo.

Združene države Amerike so uradno uvrstile 'Karton sonc' (Cartel de los Soles), organizacijo, ki jo povezujejo z venezuelsko vlado pod vodstvom Nicolasa Madura, na seznam terorističnih organizacij. Washington trdi, da naj bi omenjena skupina podpirala tolpe, kot sta Tren de Aragua in mehiški Sinalojski kartel, s čimer naj bi prispevala k financiranju in krepitvi nezakonitih dejavnosti. Odlok ameriškega finančnega ministrstva poudarja domnevne povezave skupine z globalnim organiziranim kriminalom in narkoterorizmom.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je dejanje označila za ameriško agresijo, medtem ko je papež Leo XIV poudaril pomembnost ohranjanja venezuelske suverenosti. Rusija je ameriško posredovanje obsodila kot oboroženo agresijo. Igralka Sara Foster je potezo ZDA pozdravila kot osvoboditev za Venezuelo. Podpredsednica Delcy Rodríguez je prevzela vodenje države.

Zajem Nicolása Madura je bil deležen širokih pohval, vendar tudi ostrih kritik, pri čemer so nekateri poudarjali, da gre za ponovitev ameriške politike spreminjanja režimov in gradnje držav. Razkrito je bilo, da naj bi Trump zavrnil Mario Machado kot začasno voditeljico Venezuele zaradi osebne zamere glede Nobelove nagrade za mir. Pojavile so se tudi trditve, da je Madurov ugrabitev del širše sionistične operacije.

Med ameriškim napadom na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Nicolás Maduro je bil aretiran in prepeljan v zapor v New Yorku, kjer je bil posnet pred premestitvijo v celico z raperjem Puff Daddyjem. New York Times analizira pravne vidike ameriškega posredovanja v Venezueli in jo primerja s posredovanjem v Panami leta 1989.

Združene države Amerike in Ekvador sta začasno aktivirali vojaško letalsko operacijo proti narkoterorizmu. Veleposlaništvo ZDA v Ekvadorju je sporočilo, da je osebje ameriških zračnih sil prispelo v državo. Ta poteza prihaja v času naraščajočih napetosti na Karibih, kar povečuje pritisk na Venezuelo, administracija Donalda Trumpa pa širi svojo vojaško prisotnost v Latinski Ameriki.