Poljski premier Donald Tusk se je znašel v središču političnega škandala po svojem novoletnem nagovoru narodu, v katerem je napačno navedel letnico ustanovitve poljske države. Poslanci poljskega sejma so Tuska obtožili poskusa potvarjanja zgodovine, potem ko je leto 2026 označil za tisočo obletnico Poljske. Uradno zgodovinopisje namreč določa leto 966 kot začetek poljske države, ko je knez Mješko I. sprejel krščanstvo, kar pomeni, da bo tisočletnica države dejansko nastopila šele čez več desetletij. Kritiki iz vrst parlamentarne opozicije so poudarili, da takšne napake v uradnih nagovorih niso dopustne in da spodkopavajo nacionalno identiteto. Poljski mediji, vključno s časnikom Fakt, poročajo, da so poslanci premierjeve navedbe označili za škandalozne in nespoštljive do poljske zgodovine. Tuskova napaka je sprožila val razprav o kakovosti priprave državniških govorov pod novo vlado, medtem ko podporniki premierja trdijo, da je šlo za nenameren spodrsljaj pri navajanju letnic. Kljub temu opozicija vztraja, da premier z napačnimi informacijami zavaja javnost o ključnih zgodovinskih dejstvih naroda.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru skoraj celoten čas posvetil vojni z Rusko federacijo in vztrajanju države v konfliktu. Po poročanju ameriškega medija The Hill je bil govor močno usmerjen v mobilizacijo nacionalnega duha in poudarjanje odpora proti ruski agresiji. Zelenski je v nastopu podrobno opisal izzive, s katerimi se država spopada na fronti, ter poudaril odločenost za nadaljevanje boja do končne zmage. Analitiki so opazili očitno razliko med nastopoma obeh predsednikov, saj je bil govor ruskega predsednika Vladimirja Putina bistveno krajši in osredotočen predvsem na temo nacionalne enotnosti. Medtem ko se je ukrajinski voditelj osredotočil na neposredne posledice vojne in vojaško prihodnost, je ruski kolega ubral bolj splošen ton. Poročanje tujih medijev poudarja, da takšna vsebina nagovora odraža trenutno visoko stopnjo napetosti in popolno osredotočenost ukrajinskega vrha na obrambo države.

Dopisnik nemške televizije Die Welt Christoph Wanner je v analizi novoletnega nagovora ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega izpostavil po njegovem mnenju neprimeren bojeviti duh. Po poročanju nemških medijev je Zelenski v svojem nagovoru deloval protislovno, saj je namesto iskanja poti do mirnega dialoga z Rusijo poudarjal vojaško naravnanost. Takšna drža je v nemških medijskih krogih sprožila kritike, da predsednik ne sledi pričakovanjem po umiritvi razmer, temveč vztraja pri retoriki spopadov. Kritika prihaja v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o morebitnih pogajanjih za končanje konflikta. Wanner je poudaril, da bi moral biti novoletni nagovor priložnost za pošiljanje sporočil o miru, medtem ko je Zelenski po njegovi oceni izkazal držo, ki ni skladna s trenutnimi diplomatskimi potrebami. Ta razkorak med pričakovanji nekaterih evropskih zaveznic in ukrajinsko uradno komunikacijo nakazuje na morebitne napetosti v dojemanju prihodnje strategije v vojni v Ukrajini.

Dopisnik nemškega časnika Die Welt iz Kijeva je podal ostro kritiko novoletnega nagovora ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Po mnenju dopisnika je predsednik v svojem govoru uporabil agresivno in bojevito retoriko, ki pa ni vsebovala nobenih konstruktivnih predlogov ali konkretnih korakov za vzpostavitev mirnega dialoga z Rusijo. Takšen nastop se odmika od pričakovanj o iskanju diplomatskih rešitev v času trajajočega konflikta. Kritika izpostavlja kontrast med pričakovanji mednarodne javnosti in dejansko vsebino govora, ki je bil po poročanju nemškega medija osredotočen na trdno vojaško držo namesto na ponudbo pogajalskih izhodišč. Časnik poudarja, da pomanjkanje vizije za mirno rešitev v nagovoru prvega moža Ukrajine otežuje možnosti za skorajšnje končanje sovražnosti na fronti, kar vzbuja zaskrbljenost v določenih evropskih diplomatskih krogih.

Finski predsednik Alexander Stubb se je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu znašel v središču pozornosti zaradi svoje zunanje podobe. Medtem ko je predsednik podajal vsebino govora, ki je vključevala tudi stališča do Rusije, so gledalci in finski mediji, med njimi časnik Iltalehti, izpostavili njegovo neurejenost. Predsednik je namreč pred kamere stopil z opazno zmečkano in postrani zavezano kravato. Dogodek je v finski javnosti in na družbenih omrežjih sprožil številne odzive, pri čemer so nekateri mediji takšno nepozornost do detajlov označili za neprimerno za uradni državniški nastop. Kljub resnosti obravnavanih tem v nagovoru je vizualni spodrsljaj zasenčil del političnih sporočil, saj je videz državnega poglavarja v tovrstnih protokolarnih trenutkih v finski kulturi podvržen strogim pričakovanjem.

Predstavniki vladajoče koalicije na Portugalskem so se pozitivno odzvali na zadnjo novoletno poslanico predsednika republike Marcela Rebelo de Souse, ki se mu izteka mandat. Podpredsednica Socialdemokratske stranke (PSD) Leonor Beleza je izpostavila predsednikovo tesno povezanost s prebivalci in njegovo sposobnost razumevanja njihovih stisk. V svojem nagovoru je Rebelo de Sousa pozval k večji socialni pravičnosti, koheziji in strukturnim spremembam, ki bi državi omogočile hitrejši razvoj. Podobno naklonjenost je izrazil tudi podpredsednik stranke CDS-PP Durval Tiago Ferreira, ki je predsednika opisal kot »svetilnik odgovornosti«. Poudaril je pomen stabilnosti, ki jo je predsednik zagotavljal v času svojega mandata, ter se strinjal z opozorili glede prihodnjih izzivov države. Obe stranki sta v svojih izjavah poudarili, da gre za simbolno pomemben trenutek, saj se predsednik pripravlja na zaključek svoje funkcije, pri čemer je v ospredje postavil blaginjo državljanov in nujnost političnega sodelovanja za dosego skupnih ciljev.

Kirill Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika, je izrazil sožalje Evropejcem po obljubi predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da bo Evropska komisija delala še bolj intenzivno. Dmitrijev je to označil kot prizadevanje za 'samomor Zahoda'.

Ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta ob začetku leta 2026 podala novoletna nagovora z močno nasprotujočimi si sporočili glede vojne v Ukrajini, ki se približuje četrtemu letu trajanja. Putin je v svojem kratkem nastopu poudaril enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le ob koncu, kar nekateri analitiki interpretirajo kot poskus zmanjševanja pomena konflikta v domači javnosti, medtem ko vztraja pri strategiji izčrpavanja. Na drugi strani je Zelenski v svojem nagovoru ponovno pozval k miru, hkrati pa opozoril na ukrajinsko neomajnost in potrebo po diplomatski rešitvi, ki bi spoštovala suverenost države. Kljub Putinovemu prepričanju v zmago in trditvam o uspehih na bojišču kritiki opozarjajo na dolgoročne posledice njegove strategije. Rusko gospodarstvo se sooča z naraščajočo izolacijo in vedno večjo odvisnostjo od Kitajske, vojaški cilji pa kljub začetnim pričakovanjem o hitri zmagi ostajajo neizpolnjeni. Medtem ko Rusija stavi na utrujenost Zahoda, ukrajinska stran ob podpori zaveznikov išče načine za končanje spopadov, ki so v zadnjih letih povzročili ogromno človeško in materialno škodo na obeh straneh.

Črnogorski premier Milojko Spajić je državljanom Črne gore ob nastopu novega leta prek družbenega omrežja X poslal čestitko, v kateri je poudaril odločenost vlade za nadaljevanje začrtanih reform. V svojem nagovoru je izpostavil, da novo leto prinaša nove izzive, hkrati pa potrjuje trdno zavezanost starim ciljem, ki vključujejo evropske vrednote, obsežne družbene reforme in zagotavljanje stabilne prihodnosti za državo. Njegovo sporočilo je bilo usmerjeno v krepitev optimizma glede evropske poti Črne gore, ki ostaja ključna prioriteta njegove administracije. Ob premierjevi čestitki so bili izpostavljeni tudi mednarodni odzivi, zlasti s strani Avstrije. Kancelar Stocker je ob tej priložnosti pohvalil Spajićeve reformske prizadevanja in dejal, da si napredek Črne gore zasluži priznanje s strani Evropske unije. Takšna podpora iz Dunaja dodatno utrjuje položaj trenutne črnogorske vlade, ki se kljub notranjepolitičnim trenjem trudi ohraniti tempo pri izpolnjevanju pogojev za polnopravno članstvo v evropski povezavi. Spajić je vsem prebivalcem zaželel predvsem srečno in uspešno prihajajoče leto, polno napredka na vseh področjih javnega življenja.

Avstrijski zvezni predsednik Alexander Van der Bellen je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru poudaril pomen enotnosti in pozval k razvoju tako imenovanega evropatriotizma. V luči spreminjajočih se svetovnih razmer je izpostavil, da je Evropa prostor, ki ga mnogi zavidajo, zato državljane poziva, naj ne dopustijo spodkopavanja evropskih vrednot ali negativnega prikazovanja povezave. Predsednik je v govoru, ki je bil predvajan na nacionalni televiziji ORF, poudaril nujnost reform in ohranjanja stabilnosti v trenutnem geopolitičnem okolju. Van der Bellen je v nagovoru izpostavil, da se svet sooča s kompleksnimi izzivi, ki zahtevajo skupen evropski odziv namesto zapiranja v nacionalne okvire. Njegove besede so usmerjene k utrjevanju zaupanja v institucije Evropske unije in spodbujanju državljanov k aktivni zaščiti demokratičnih standardov. Avstrijski predsednik meni, da je prav ponos na skupne dosežke celine ključen za premagovanje prihodnjih kriz.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru sodržavljanom izrazil trdno prepričanje v zmago Rusije v konfliktu z Ukrajino. Nagovor, ki so ga najprej predvajali na ruskem daljnem vzhodu, je zaznamoval poudarek na enotnosti naroda in podpori vojakom na fronti. Putin je državljane pozval, naj podprejo "heroje", ki se borijo v sosednji državi, pri čemer je vojno označil za ključno preizkušnjo za prihodnost države. To je bila že četrta novoletna poslanica od začetka ruske ofenzive, ki je terjala visoko humanitarno ceno na obeh straneh. Čeprav se ocene o vojaških izgubah gibljejo v desetinah ali celo stotinah tisočev, Putin v svojem govoru ni pokazal pripravljenosti na popuščanje. Njegove izjave prihajajo v času povečanih diplomatskih prizadevanj Združenih držav Amerike za končanje konflikta, medtem ko se Rusija še vedno sooča z resnimi mednarodnimi pritiski in notranjimi izzivi zaradi dolgotrajne vojne.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom izrazil trdno prepričanje v zmago ruske vojske v konfliktu z Ukrajino. V enem svojih najkrajših nagovorov od začetka vojne je Putin poudaril, da so milijoni Rusov poenoteni v podpori vojakom, ki sodelujejo v tako imenovani posebni vojaški operaciji. Izpostavil je, da državljane druži iskrena in brezpogojna ljubezen do domovine, ter čestital vsem pripadnikom oboroženih sil, ki se borijo na fronti. Nagovor je bil osredotočen na narodno enotnost in neomajno zaupanje v vojaški uspeh, medtem ko se Rusija še naprej spopada z mednarodno osamitvijo in gospodarskimi pritiski. Putin je ruske heroje pozval k vztrajnosti, državljane pa k podpori tistim, ki branijo interese države. Kljub napovedim o morebitnih diplomatskih prizadevanjih za končanje konflikta, ki so se pojavljala v preteklih mesecih, je ton predsednika ostal odločen in osredotočen na dokončno vojaško prevlado.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru predstavila ključne usmeritve vlade za prihodnje leto, pri čemer je izpostavila socialno pomoč in vprašanje migracij. Premierka je napovedala uvedbo tako imenovanih prehranskih bonov oziroma pomoči pri nakupu hrane, ki bodo namenjeni izbranim socialno ogroženim skupinam prebivalstva. Ukrep je namenjen ublažitvi rasti življenjskih stroškov, s katerimi se spopadajo najranljivejši državljani. Poleg socialnih ukrepov je Frederiksen zavzela ostro stališče do kriminogenih tujcev. Napovedala je, da bo vlada okrepila prizadevanja za izgon tujih državljanov, ki so v državi zagrešili kazniva dejanja. Njen nastop je v danskem političnem prostoru sprožil mešane odzive; medtem ko so v stranki SF predloge pohvalili, so bili v konservativni stranki kritični in premierko obtožili poskusa podkupovanja volivcev z obljubljenimi finančnimi transferji. Analitiki ocenjujejo, da je bil govor politično odločen in je vseboval nekatere kontroverzne predloge, ki jih Danska do zdaj še ni preizkusila v praksi.

Papež Lev XIV. je novo leto 2026 obeležil s tradicionalno novoletno mašo v baziliki svetega Petra in opoldansko molitvijo na istoimenskem trgu, kjer je v ospredje postavil poziv k miru. Sveti oče je v svojem nagovoru posebno pozornost namenil državam, ki se spopadajo z oboroženimi spopadi, ter družinam, ki trpijo zaradi nasilja ali bolečine. Zbrane vernike je pozval k skupni molitvi za konec trpljenja narodov in za mir v zasebnih domovih. Po intenzivnem božičnem obdobju si bo papež v prihodnjih dneh vzel krajši premor pred praznikom Gospodovega razglajenja, ki bo 6. januarja. Ta dan bo hkrati zaznamoval uradni zaključek svetega leta, jubileja, ki poteka le vsakih 25 let in je v Rim privabil milijone romarjev z vsega sveta. Dogodek je potekal pod strogimi varnostnimi ukrepi, medtem ko se Vatikan pripravlja na sklepne slovesnosti tega pomembnega cerkvenega obdobja.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje o ruski zmagi v Ukrajini, ki jo je izrazil že v preteklem nagovoru. Poleg tega je ruska vojska predstavila domnevne dokaze, da je Ukrajina napadla Putinovo rezidenco Valdaj, čeprav naj dokazi ne bi bili prepričljivi.

Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je v svoji novoletni poslanici nagovorila državljanke in državljane doma, v zamejstvu in po svetu. V svojem nagovoru je izpostavila tri ključne vrednote, ki bi morale voditi narod v prihodnjem letu: modrost, pogum in sočutje. Predsednica je poudarila pomen medsebojnega razumevanja, zaupanja in spoštovanja kot temeljev za boljšo prihodnost vseh prebivalcev. Poseben poudarek v poslanici je bil namenjen dejanjem, saj je Pirc Musarjeva pozvala, naj dejanja posameznikov govorijo glasneje od besed. Izrazila je željo po večji povezanosti in iskreni prizadevanosti za boljši jutri. Njen govor je bil usmerjen v spodbujanje sodelovanja in solidarnosti, s čimer je želela okrepiti družbeno kohezijo v času negotovih globalnih razmer. Takšni praznični nagovori so tradicionalen del državniškega protokola, s katerimi najvišji predstavniki države podajo oceno preteklega leta in začrtajo smernice za prihodnost.

Nemški kancler Friedrich Merz je v svojem prvem novoletnem nagovoru pozval državljane k zaupanju in dejavnosti v času krize. Napovedal je, da bo vladna koalicija po številnih sporih sprejela pomembne strateške odločitve v letu 2026.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom poudaril neomajno vero v mir in odločnost pri njegovem doseganju. V objavi na družbenem omrežju Facebook je izpostavil, da je bilo preteklo leto zaznamovano z izjemnimi prizadevanji, predanostjo in vztrajnostjo ukrajinskega naroda. Po njegovih besedah so prav načelnost in vsakodnevni trudi posameznikov omogočili, da je država prebrodila še eno zahtevno leto v senci konflikta. Predsednik je v svojem nagovoru, ki so ga povzele številne tiskovne agencije, vključno z ukrajinsko tiskovno agencijo Ukrinform, poudaril, da se Ukrajina ne bori le za goli mir, temveč tudi za svobodo. Izrazil je optimizem glede prihodnosti in zagotovil, da državni vrh aktivno dela na strategijah, ki bi prinesle stabilnost v regijo. Njegove besede so bile usmerjene predvsem v krepitev narodne enotnosti in morale prebivalstva, ki se že dlje časa spopada z vojnimi razmerami.

Novoimenovani dunajski nadškof Josef Grünwidl je v svojem prvem novoletnem nagovoru na avstrijski nacionalni televiziji ORF pozval državljane k novemu sodelovanju v letu 2026. Grünwidl je poudaril, da je prihodnost odvisna od prispevka vsakega posameznika, in izpostavil vizijo skupnega delovanja namesto medsebojnih nasprotij. Njegov apel se je osredotočal na premoščanje družbenih delitev, pri čemer je izrecno zavrnil retoriko, ki bi postavljala Avstrijce proti tujcem. V svojem govoru, prežetem z optimizmom, se je nadškof spomnil tudi zgodovinskih preizkušenj, vključno z 80. obletnico požara v stolnici svetega Štefana. To obletnico je uporabil kot simbol za sposobnost obnove in pozitivne transformacije družbe po težkih obdobjih. Njegove besede so bile razumljene kot jasen poziv k družbeni koheziji in medsebojnemu spoštovanju v Avstriji v prihajajočem letu.

Srbski predsednik vlade Đuro Macut je državljanom Srbije čestital ob vstopu v novo leto 2026. V svoji poslanici, objavljeni na družbenem omrežju Instagram, je premier prebivalcem zaželel predvsem zdravja, ljubezni in vere v boljše dni, ki prihajajo. Macut je ob tem poudaril, da je za državo obdobje, polno izzivov, v katerem pa so državljani s svojo odgovornostjo in solidarnostjo dokazali odpornost naroda. Premier je v svojem nagovoru napovedal, da bo srbska vlada v prihodnjem letu nadaljevala z ambicioznimi načrti za izgradnjo in modernizacijo države. Po njegovih besedah ostaja prioriteta stabilnost in gospodarski napredek, s čimer želi Srbija utrditi svoj položaj v regiji. Čestitka je bila osredotočena na povezovanje skupnosti in optimističen pogled na prihodnji razvoj srbskih institucij in infrastrukture.