Strokovnjaki s področja fitnesa in dobrega počutja so v luči novega leta poudarili, da ključ do uspeha pri izpolnjevanju novoletnih zaobljub ne leži v ekstremnih spremembah, temveč v preoblikovanju razmišljanja in postavljanju dosegljivih ciljev. Shantell Butler, trenerka fitnesa, je izpostavila, da namesto nerealnih načrtov, kot je obisk telovadnice sedemkrat tedensko, ljudje raje izberejo trajnostne navade, ki gradijo samozavest skozi majhne zmage. Takšen pristop preprečuje izgorelost, ki se pri mnogih pojavi že pred koncem februarja. Poleg telesne vadbe strokovnjaki svetujejo tudi poudarek na kakovostnem počitku in regeneraciji, zlasti v zimskem času. Koncept januarske "hibernacije" z namenom vključuje rituale, ki krepijo živčni sistem, kot sta uporaba obteženih odej in skrb za kakovosten spanec. Namesto hitrega vstopa v intenzivne vadbene programe se priporoča počasnejši tempo, ki telesu omogoča okrevanje po napornem preteklem letu in pripravlja posameznika na izzive v prihodnjih mesecih. Jasper Rook Williams, lastnik podjetja JRW Fitness, je opozoril, da so neuspešne zaobljube pogosto posledica nerealnih metod, kot je zgolj uživanje solat brez širšega razumevanja življenjskega sloga. Po njegovih besedah je nujno prednost dati vzdržnim rutinami in holističnemu pristopu k prehrani ter vadbi. Raziskave potrjujejo, da visoke ambicije brez premišljenega načrta redko vodijo do trajnih rezultatov, zato je ključna postopna kalibracija življenjskega sloga.

Ob prehodu v novo leto Nemci pogosto analizirajo pretekle mesece in si zastavijo nove cilje. Večina ostaja zvesta novoletnim zaobljubam iz prejšnjih let, pri čemer je poudarek na skupnih aktivnostih in preživljanju časa z bližnjimi.

Novi članki poudarjajo pomen finančne prenove v novem letu, ki vključuje odplačevanje dolgov nastalih med prazniki, izgradnjo nujnega sklada, izboljšanje finančnih veščin in ustvarjanje dolgoročnega načrta za upravljanje denarja v letu 2026. Svetujejo, kako se spopasti s finančnim stresom, ki ga povzročajo praznični nakupi in večerje.

Ko se približujemo letu 2026, si mnogi postavljajo novoletne zaobljube. Nevroznanstvenik ponuja nasvete, kako z uporabo znanstvenih spoznanj povečati verjetnost, da se bomo teh navad držali.

Donald Trump je med sprejemom v svojem posestvu Mar-a-Lago novinarjem dejal, da bo v prihajajočem letu stremel k vzpostavitvi miru na planetu.

Strokovnjak za vedenjske spremembe svetuje Britancem, da svoje novoletne zaobljube začnejo uresničevati že prej, na primer v novembru ali decembru, da bi imeli večjo možnost za uspeh v januarju.

Več kot tretjina prebivalcev Združenih držav Amerike se je v letu 2026 odločila, da bo v okviru novoletnih zaobljub prednostno obravnavala svoje duševno zdravje. Glede na izsledke nove raziskave namerava približno 38 odstotkov vprašanih sprejeti zaobljube, povezane z duševnim blagostanjem, kar predstavlja petodstotno povečanje v primerjavi s preteklim letom. Naraščajoči trend kaže na večje zavedanje o pomenu psihološkega zdravja v sodobni družbi, kjer posamezniki vedno pogosteje iščejo načine za obvladovanje stresa in izboljšanje kakovosti življenja. Kljub priljubljenosti tovrstnih odločitev pa strokovnjaki iz Kansasa opozarjajo na morebitne negativne vplive novoletnih zaobljub na posameznikovo počutje. Po mnenju strokovnjakov lahko stroge in pogosto nerealne zaobljube dejansko poslabšajo duševno stanje, saj neuspeh pri njihovem doseganju povzroča dodatne občutke krivde, nezadostnosti in tesnobe. Namesto drastičnih sprememb svetovalci priporočajo bolj postopne in prijazne pristope k osebnemu razvoju, ki ne temeljijo zgolj na prehodu v novo koledarsko leto.

Nemški strokovnjaki so v luči pobude 'suhi januar' (Dry January) opozorili, da pretirano stroge novoletne zaobljube o popolni odpovedi alkoholu pogosto prinašajo nasprotne učinke od želenih. Čeprav velja suhi januar za dokaz discipline in skrbi za zdravje, se ta odločitev hitro sprevrže v dodaten stres za posameznika. Specialist za odvisnosti je pojasnil, da pritisk po popolni izvedbi zaobljube deluje kontraproduktivno, saj neuspeh pri doseganju nerealnih ciljev vodi v občutke krivde in opustitev zdravih navad. Namesto drastičnih in kratkoročnih sprememb, ki temeljijo na močni volji, stroka svetuje zmernejši pristop. Manjši in bolj obvladljivi cilji naj bi prinesli dolgoročnejše spremembe v življenjskem slogu, saj povzročajo manj psihološkega pritiska. Razprava izpostavlja pomen trajnostnega odnosa do zdravja, kjer občasni spodrsljaji ne pomenijo konca prizadevanj za boljše počutje, temveč so del procesa učenja in prilagajanja.

Svetovno prebivalstvo je 1. januarja 2026 z velikim navdušenjem proslavilo prihod novega leta, ki so ga zaznamovala tradicionalna praznovanja, ognjemeti in izmenjava dobrih želja. Praznični dan, ki predstavlja simbolni nov začetek, so ljudje po vsem svetu izkoristili za obiskovanje bližnjih, pripravo prazničnih obrokov in postavljanje osebnih zaobljub za izboljšanje fizičnega ter duševnega zdravja. Številni javni voditelji in institucije so ob tej priložnosti podali uradna voščila, med njimi tudi guvernerka Jane Owen, ki je prebivalcem in njihovim družinam zaželela mirno ter srečno leto. Digitalne platforme in družbena omrežja so bila preplavljena z voščili, slikami in sporočili upanja, kar odraža kolektivno željo po stabilnosti in blaginji v prihajajočem obdobju. Praznovanja so se začela s polnočnimi odštevanji in se nadaljevala s kulturnimi dogodki, ki so povezali skupnosti v skupnem praznovanju novega koledarskega cikla. Kljub različnim lokalnim običajem je rdeča nit ostala enaka – poudarek na družinskih vezeh, medsebojni podpori in optimističnem pogledu na prihodnost, ki jo prinaša leto 2026.

Najnovejši podatki o vedenjskih vzorcih kažejo, da večina ljudi svoje novoletne zaobljube opusti že v prvih tednih januarja, kar je precej prej, kot so predvidevale prejšnje domneve. Kljub začetnemu optimizmu in odločnosti, ki ju pogosto spodbuja praznično vzdušje ob koncu leta, se posamezniki hitro vrnejo k starim navadam. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da so cilji glede izboljšanja življenjskega sloga, kot so hujšanje, varčevanje in opustitev razvad, pogosto zastavljeni nerealno. Analize kažejo, da se ljudje s težavami pri ohranjanju discipline srečujejo zaradi pomanjkanja konkretnih načrtov. Namesto splošnih zaobljub psihologi svetujejo oblikovanje specifičnih in dosegljivih ciljev, ki omogočajo postopno napredovanje. Poudarjajo tudi pomen odpuščanja samemu sebi ob morebitnih neuspehih, saj prehitra obupana predaja po enem spodrsljaju preprečuje dolgoročne spremembe v vedenju posameznika. Tradicija januarskih sprememb tako ostaja močno prisotna, a statistično gledano malokrat vodi do trajnih rezultatov.

Glede na novo raziskavo je najpogostejša novoletna zaobljuba Američanov, da bodo več telovadili in se več gibali.

Deljenje osebnih ciljev na delovnem mestu lahko prinese tako podporo kot tudi tveganje za nesporazume. Pomembno je, na kaj morate biti pozorni pri deljenju osebnih načrtov s sodelavci, da bi se izognili neželenim situacijam in spodbudili pozitivno delovno okolje.

Z začetkom novega leta se je ponovno pričela svetovna pobuda "suhi januar" (Dry January), v okviru katere se udeleženci za 31 dni popolnoma odpovejo uživanju alkoholnih pijač. Namen projekta je spodbuditi ljudi k razmisleku o lastnih pivskih navadah in izboljšati splošno zdravstveno stanje po prazničnem decembru. Strokovnjaki poudarjajo, da ima že enomesečna abstinenca številne pozitivne učinke na telo, vključno z boljšim delovanjem jeter, znižanjem krvnega tlaka in izboljšano kakovostjo spanca. Raziskave kažejo, da so dolgoročni učinki pobude spodbudni, saj večina udeležencev tudi pol leta po zaključku akcije pije za približno 30 odstotkov manj alkohola kot pred njo. Za tiste, ki se popolni odpovedi težko zavežejo, se uveljavlja tudi alternativa, imenovana "vlažni januar" (Damp January), ki spodbuja zgolj znatno zmanjšanje porabe alkohola. Zdravstveni delavci ob tem opozarjajo, da je mesec brez alkohola odlična priložnost za razstrupljanje organizma in vzpostavitev bolj zdravih življenjskih vzorcev v prihodnje.

Ob začetku leta 2026 so strokovnjaki in psihologi poudarili pomen spremembe pristopa k novoletnim zaobljubam, ki jih ljudje vse pogosteje rebrandirajo v cilje ali namere. Namesto strogih in pogosto nedosegljivih omejitev, ki so značilne za tradicionalne zaobljube, novi trendi spodbujajo oblikovanje prilagodljivih načrtov za izboljšanje kakovosti življenja, vključno z zdravjem, finančnim stanjem in osebnimi odnosi. Lokalni strokovnjaki v okrožju Baldwin v Alabami so ob tem izpostavili, da takšen pristop omogoča lažje ohranjanje motivacije čez celotno leto. Sprememba terminologije iz »zaobljub« v »namere« odraža prizadevanja za zmanjšanje pritiska, ki ga prinaša 1. januar. Psihologi ugotavljajo, da so posamezniki, ki svoje načrte zastavijo kot proces rasti namesto kot fiksne prepovedi, pri doseganju svojih namer bistveno uspešnejši. Ta premik v razmišljanju je neposreden odgovor na visoko stopnjo neuspeha tradicionalnih zaobljub, ki so se v preteklosti izkazale za psihološko obremenjujoče in pogosto nerealne glede na dejanske navade ljudi.

Strokovnjaki s področja psihologije in vedenjskih znanosti opozarjajo, da tradicionalne novoletne zaobljube v 88 odstotkih primerov propadejo, saj se ljudje preveč zanašajo na nezanesljivo moč volje namesto na načrtno spreminjanje navad. Richard Wiseman in drugi psihologi poudarjajo, da so človeški možgani naravno nagnjeni k iskanju novih začetkov, vendar zgolj deklarativna namera ne zadostuje za dolgoročne spremembe. Namesto strogih ciljev v januarju, ko so biološki ritmi zaradi pomanjkanja svetlobe in mraza upočasnjeni, strokovnjaki svetujejo oblikovanje sistemov, ki zahtevajo manj odločanja in več avtomatizacije. Med novejšimi pristopi k osebnemu razvoju se uveljavljajo metode, kot so ustvarjanje seznamov stvari, ki jih ne bomo več počeli, ter poudarek na spanju kot temelju za doseganje vseh ostalih ciljev. Ameriška akademija za medicino spanja (AASM) izpostavlja, da zadostna količina spanca neposredno vpliva na boljšo prehrano in redno vadbo. Hkrati tehnološka podjetja ponujajo nove rešitve, kot so pametni trakovi za lajšanje simptomov PMS, ki ciljajo na izboljšanje produktivnosti v obdobjih, ko biološki dejavniki otežujejo vzdrževanje discipliniranega življenjskega sloga. Psihoterapevti opažajo tudi pojav 'novoletne otožnosti', ki prizadene približno četrtino ljudi. Ti posamezniki čutijo pritisk po nenehnem napredku kot breme, zato strokovnjaki svetujejo premik fokusa na ohranjanje kontinuitete namesto na radikalne osebne preobrazbe. Nekateri svetujejo celo odlog glavnih sprememb do pomladi, ko daljši dnevi in več sončne svetlobe naravno povečajo motivacijo in energijo za soočanje z novimi izzivi.

Psihologi in strokovnjaki za duševno zdravje so razkrili, da večina novoletnih zaobljub ne propade zaradi pomanjkanja močne volje, temveč zaradi neupoštevanja nevroloških procesov pri ustvarjanju navad. Študije kažejo, da se zastavljenih ciljev dolgoročno drži le četrtina ljudi, medtem ko preostali obupajo že v prvih tednih januarja. Raziskave poudarjajo, da so zaobljube pogosto preveč ambiciozne in niso usklajene z dejanskimi vsakodnevnimi vzorci posameznikov. V javnosti se mnenja o učinkovitosti tovrstnih zaobljub močno razlikujejo. Medtem ko nekateri v njih vidijo priložnost za osebno rast in izboljšanje finančnega ali fizičnega stanja, mlajše generacije pogosto dvomijo v njihovo smiselnost. Strokovnjaki svetujejo, naj se posamezniki namesto na drastične spremembe osredotočijo na postopno spreminjanje navad, ki so bolj trajnostne in prilagojene delovanju možganov.

Strokovnjaki za duševno zdravje so poudarili naravno težnjo možganov k novim začetkom in motivaciji ob njih. Ugotovljeno je bilo, da se občutki preobremenjenosti zmanjšajo s podaljšanjem dnevov, kar pomeni, da bodo zaobljube bolj uspešne marca. Razpravljali so tudi o tem, kako najti upanje v novem letu po težkih obdobjih.

Psihologi in strokovnjaki za duševno zdravje so izpostavili, da večina novoletnih zaobljub ne propade zaradi pomanjkanja močne volje, temveč zaradi napačnega razumevanja procesov v človeških možganih pri vzpostavljanju navad. Po mnenju strokovnjakov so ključni razlogi za neuspeh nerealni cilji in pomanjkanje usklajenosti med novimi namerami ter obstoječimi življenjskimi vzorci. Za starejše od 50 let, ki so skozi leta morda opustili že številne zaobljube, so svetovalci pripravili devet specifičnih in enostavnejših pristopov, ki temeljijo na postopnih spremembah. Poročilo poudarja, da se je treba pri oblikovanju novih navad osredotočiti na psihološke mehanizme, ki omogočajo, da zaobljube dejansko obveljajo. Namesto drastičnih sprememb, ki jih možgani pogosto zavračajo, strokovnjaki priporočajo metodo majhnih korakov. Raziskave kažejo, da so ljudje, ki svoje cilje prilagodijo svojemu vsakdanu in fiziološkim zmožnostim, zlasti v zrelejšem obdobju, znatno uspešnejši pri ohranjanju dolgoročnih sprememb v življenjskem slogu.

Najnovejša študija, izvedena v okviru raziskave Apple Heart and Movement Study, je razkrila, da kar 80 odstotkov uporabnikov pametnih ur Apple Watch, ki so v začetku leta povečali svojo telesno aktivnost, uspešno premaga kritično obdobje, znano kot 'dan obupancev' (Quitters Day). To je dan v sredini januarja, ko večina ljudi običajno opusti svoje novoletne zaobljube. Podatki kažejo, da tehnološki pripomočki in personalizirane meritve pomembno prispevajo k dolgoročnemu ohranjanju zdravih navad in telesne pripravljenosti. Podjetje Apple je za leto 2026 napovedalo tudi nove programe v okviru storitve Fitness+, ki so zasnovani za spodbujanje konsistence namesto hitrih rezultatov. Storitev nudi uporabnikom poglobljen vpogled v njihove treninge in splošno zdravstveno stanje, s čimer želi podpreti milijone ljudi po vsem svetu pri doseganju zastavljenih ciljev. Raziskovalci poudarjajo, da so digitalne spodbude in spremljanje napredka v realnem času ključni dejavniki, ki uporabnikom pomagajo premostiti začetni upad motivacije v prvih tednih leta.

Strokovnjaki so ob začetku novega leta poudarili pomen uvajanja trajnostnih in znanstveno utemeljenih navad, ki lahko dolgoročno izboljšajo splošno počutje in zdravje posameznikov. Zdravnica Katia Hetter je v svojem prispevku za CNN izpostavila pet ključnih področij, na katera bi se morali ljudje osredotočiti v letu 2026 in pozneje. Medtem ko se mnogi ob začetku leta odločajo za intenzivne vadbe v lokalnih centrih, strokovnjaki opozarjajo, da so za dolgotrajen uspeh ključni konsistenca in znanstveno podprti pristopi. Prispevek poudarja, da nikoli ni prepozno za začetek izvajanja zdravih rutin, ne glede na to, ali so posamezniki novoletne zaobljube sprejeli takoj prvega januarja ali pozneje. Priporočila vključujejo poudarek na preventivnem ravnanju in majhnih spremembah v vsakdanjem življenju, ki imajo kumulativen pozitiven učinek na telesno in duševno zdravje. Navodila so zasnovana tako, da so dostopna širši javnosti in spodbujajo odgovoren odnos do lastnega telesa v sodobnem načinu življenja.