Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger je izrazila pripravljenost za razpravo o vstopu Avstrije v zvezo Nato, kar je sprožilo vprašanja o koncu tradicionalne avstrijske nevtralnosti. Po besedah ministrice nevtralnost države ne more zaščititi. Izjava je močno odjeknila v medijih in med javnostjo, saj se jo primerja s slovitim citatom iz Švejka: »Umorili so nam nevtralnost.«

Združene države Amerike naj bi se odločile za zmanjšanje števila svojih vojakov v Nemčiji, kar je sprožilo zaskrbljenost in "alarm" v Berlinu. To potezo so mediji opisali kot prelomno, saj se je nazadnje zgodila na začetku hladne vojne. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je po srečanju z ameriškim kolegom Peteom Hegsethom v Washingtonu izrazil pesimizem glede dogovora.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je med obiskom v Zagrebu obiskal vojašnico "Pukovnik Marko Živković" na Plesu, kjer si je ogledal najnovejšo vojaško opremo hrvaške vojske. Premier Plenković je ob tem komentiral padec drona v Zagrebu, pri čemer je poudaril, da podrobnosti o tem dogodku niso znane niti Hrvaški niti Natu.

Na Floridi vsaj 15 univerz tiho sodeluje z ameriško agencijo za priseljevanje in carino (ICE), vendar so podrobnosti o tem partnerstvu večinoma skrite. To je sprožilo kritike, da država, ki jo vodi guverner DeSantis, skriva ključne informacije. Medtem se na Tajvanu odpoved ponovnemu glasovanju o odpoklicu ocenjuje kot dejavnik, ki bi lahko otežil prizadevanja vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP) za povečanje obrambne porabe, še posebej ob njeni manjšini v zakonodajnem telesu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je vrhovni radi predložil zakonska predloga za ponovno podaljšanje vojnega stanja in splošne mobilizacije v državi. Predlog predvideva podaljšanje obeh ukrepov za obdobje 90 dni, kar bi omogočilo nadaljevanje obrambnih operacij v kontekstu trajajoče ruske agresije. To bo že večkratno zaporedno podaljšanje izrednih ukrepov od začetka invazije polnega obsega februarja 2022. Postopek v parlamentu velja za formalnost, saj poslanci običajno hitro potrdijo predsednikove predloge, ki zagotavljajo pravni okvir za delovanje oboroženih sil in omejevanje določenih državljanskih pravic v času vojne. Ukrepa bosta v primeru potrditve veljala še tri mesece, kar pomeni, da bo Ukrajina v stanju polne bojne pripravljenosti ostala tudi skozi celotno prihajajoče obdobje. To vključuje prepoved zapuščanja države za večino moških, starih med 18 in 60 let, ter možnost hitrega vpoklica rezervistov v vojaške enote.

Donald Trump, kljub obljubam o končanju 'neskončnih vojn', nadaljuje in celo stopnjuje geopolitično konfrontacijsko politiko svojih predhodnikov. ZDA se pripravljajo na morebitno vojno s Kitajsko, medtem ko se posredna vojna z Rusijo nadaljuje z novim programom oboroževanja Ukrajine, ki se izvaja prek Evrope. Hkrati nemški obrambni minister Boris Pistorius poziva proizvajalce orožja, naj ne ovirajo oboroževanja Evrope in povečajo proizvodnjo v skladu z naraščajočimi vojaškimi izdatki.

Združeno kraljestvo, Nemčija in druge evropske članice zveze Nato so začele pogovore o morebitni namestitvi Natovih vojaških enot na Grenlandiji. Britansko obrambno ministrstvo je pogovore označilo za običajen proces zagotavljanja varnosti in odvračanja ruskih dejavnosti v arktični regiji, medtem ko so se v medijih pojavila poročila o načrtovanju posebne misije za zaščito otoka. Nemčija naj bi po poročanju Bloomberga predlagala ustanovitev skupne misije zavezništva za zaščito Arktike. Napetosti v regiji stopnjujejo tudi poročila o domnevnih interesih Združenih držav Amerike za priključitev otoka, kar naj bi spodbudilo evropske zaveznice k razmišljanju o stalni vojaški prisotnosti. Čeprav London poudarja, da gre za rutinsko sodelovanje, poročanje časnika The Telegraph nakazuje, da so načrti del širše strategije za zavarovanje strateško pomembnega ozemlja pred geopolitičnimi apetiti tako Rusije kot potencialno ZDA. Dogajanje odraža širše spremembe v varnostni arhitekturi severnega Atlantika, kjer se pomen Arktike zaradi taljenja ledu in dostopnosti surovin povečuje. Članice zveze Nato si prizadevajo za usklajen odziv, ki bi preprečil enostranske premike katere koli velesile in zagotovil stabilnost na severnem krilu zavezništva.

Japonska je izdala svojo Belo knjigo o obrambi za leto 2025, v kateri opozarja na najhujše varnostne razmere v povojnem obdobju, saj se sooča z naraščajočimi grožnjami s strani Kitajske, Severne Koreje in Rusije. Dokument opisuje obsežno strategijo za okrepitev obrambne drže države kot odgovor na naraščajočo nestabilnost. Severna Koreja je izjavila, da nova japonska obrambna politika kaže, da država želi postati velika vojaška sila, s čimer je utemeljila svoj jedrski program. Uradnik zunanjega ministrstva Severne Koreje je japonsko belo knjigo označil za »vojni scenarij za uresničitev njenih ambicij po ponovni invaziji od A do Ž«.

Nemška vlada je sprejela zakon o prostovoljnem vojaškem roku, kar je sprožilo razprave o prihodnosti vojaške službe v državi. Medtem ko Demokrščani pozivajo k ponovni uvedbi obveznega služenja vojske in hitrejšemu krepitvi vojaških sil, so Socialdemokrati izrazili skepticizem. Mladi so nezadovoljni, ker se jih pri odločanju ne upošteva.

Srečanje med nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v Berlinu so zaznamovale napetosti in številni konflikti. Pogovori so vključevali sporen projekt novega evropskega bojnega letala FCAS, ki mu grozi propad zaradi spora glede deležev med francoskim podjetjem Dassault in Airbusom. Dassault si je prizadeval za večji delež, kar je povzročilo jezo pri Airbusu. Kljub prizadevanjem za oživitev francosko-nemškega razumevanja so ostala odprta številna pereča evropska vprašanja.

Senatni odbor za oborožene sile ZDA je objavil osnutek zakona o obrambni politiki za leto 2026, ki predvideva znatno povečanje porabe za letalske in vesoljske sile, presegajoč njune prvotne zahteve. Hkrati je predsednik Donald Trump imenoval nova podnačelnika za letalske in vesoljske sile, kar je del njegove širše obrambne agende po odpustitvi prejšnjih uradnikov.

Nemški obrambni minister in generalni inšpektor sta med obiskom enot izjavila, da posodobljen koncept usposabljanja poteka, vendar je pred njimi še veliko dela. Poudarili so, da obvezna vojaška služba ni samoumevna in da je treba sistem posodobiti ter ga narediti »sodobnega«.

Nemška vlada je v sredo sprejela osnutek zakona, katerega cilj je pospešiti obrambna naročila in gradnjo vojaških baz. To je del širših prizadevanj za boljšo obrambo sebe in zaveznikov, predvsem zaradi bolj asertivne Rusije.

Nemčija načrtuje krepitev svoje vojske z vključevanjem več prostovoljcev, predvsem 18-letnikov. Do leta 2031 naj bi v vojski zaposlili do 40.000 novih prostovoljcev letno, s ciljem ustvariti najmočnejšo vojsko v Evropi. Financial Times poroča, da bo nemška vlada konec avgusta predstavila osnutek zakona za krepitev obrambne sposobnosti države. V tekočem letu ministrstvo za obrambo načrtuje vpoklic 15.000 prostovoljcev.

Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je v nedeljo pozval države članice Evropske unije, naj razmislijo o ustanovitvi skupne stalne vojaške sile, ki bi štela 100.000 vojakov. Po njegovih besedah bi taka enota lahko sčasoma nadomestila ameriške enote v Evropi, kar postaja vse bolj aktualno vprašanje zaradi negotovosti glede prihodnjih ameriških varnostnih zavez na celini. Kubilius je ob tem predlagal tudi ustanovitev Evropskega varnostnega sveta, ki bi koordiniral obrambne politike držav članic. Nekdanji litovski premier, ki zdaj zaseda novo funkcijo obrambnega komisarja, poudarja, da mora Evropa prevzeti večjo odgovornost za lastno varnost. Predlog predvideva stalno pripravljenost vojaških sil pod okriljem Unije, kar bi omogočilo hitrejši in učinkovitejši odziv na morebitne grožnje brez neposredne odvisnosti od logistične in kadrovske pomoči Združenih držav Amerike. Ideja o evropski vojski sicer v preteklosti ni naletela na enotno podporo med članicami, vendar trenutne geopolitične razmere krepijo težnje po večji obrambni avtonomiji. Kubilius meni, da bi bila taka sila ključna za zaščito evropskih interesov in utrditev stabilnosti v regiji. Poudaril je, da razprave o skupni obrambi ne smejo biti razumljene kot spodkopavanje zveze NATO, temveč kot krepitev evropskega stebra znotraj širšega zavezništva. Predlog bo verjetno sprožil burne razprave v Bruslju, zlasti glede financiranja in vprašanja nacionalne suverenosti nad oboroženimi silami.

Evropska komisija bo v sredo uradno potrdila načrt, ki Portugalski omogoča dostop do 5,8 milijarde evrov posojil pod ugodnimi pogoji za investicije v obrambne zmogljivosti. Sredstva bodo zagotovljena v okviru novega evropskega mehanizma SAFE, ki je namenjen krepitvi varnostne infrastrukture in vojaške pripravljenosti držav članic Evropske unije. Program SAFE, ki ga je predlagala Komisija, predvideva skupno do 150 milijard evrov dolgoročnih posojil z nizkimi obrestnimi merami. Portugalska se je s tem načrtom odzvala na pozive k povečanju obrambnih izdatkov znotraj zavezništva, sredstva pa bodo namenjena posodobitvi vojaške opreme in tehnološkemu razvoju obrambnega sektorja. Odločitev Bruslja predstavlja pomemben korak pri izvajanju širše evropske strategije za zmanjšanje odvisnosti od zunanjih varnostnih akterjev. Portugalska je ena izmed osemnajstih držav članic, ki so izrazile interes za tovrstno financiranje, s čimer se utrjuje skupna evropska obrambna politika v luči spremenjenih geopolitičnih razmer na celini.

Predsednik Volodymyr Zelenskyy se je srečal z vodji ukrajinskih veleposlaništev, kjer so bile glavne prioritete orožje, sankcije in integracija z EU ter Natom. Hkrati je generalni sekretar Nata Mark Rutte na 29. srečanju Kontaktne skupine za obrambo Ukrajine potrdil, da so razpravljali o nakupu ameriške vojaške opreme za Ukrajino in da se bo sodelovanje na tem področju nadaljevalo.

Po seji Vrhovnega sveta za presojo je bil za novega namestnika načelnika grške gasilske službe imenovan generalpodpolkovnik Anastasios Papas. Vrhovni svet za presojo je zaključil redne presoje za leto 2026, ki so prinesle pomembne napredke in spremembe v višjih vrstah gasilske službe.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je sklical stotine generalov in admiralov na srečanje v oporišču marincev v Virginiji naslednji teden. Razlog za srečanje ostaja neznan, kar je sprožilo ugibanja in zaskrbljenost v Washingtonu in znotraj vojske. Srečanje sledi več nenavadnim in nepojasnjenim dejanjem obrambnega ministra, ki vključujejo vojaške voditelje.

Madžarski minister za evropske zadeve Bóka János je v oddaji Vasárnapi Újság na radiu Kossuth izrazil zaskrbljenost glede proračuna Evropske unije, ki naj bi Ukrajini v naslednjih sedmih letih namenil skoraj 370 milijard evrov. Po njegovem mnenju se novi proračun, namesto na izboljšanje konkurenčnosti, preveč osredotoča na izdatke za evropsko obrambno politiko in industrijo, kar je označil kot prokrajinski proračun Evropske komisije.