Iranska revolucionarna garda (IRGC) je sporočila, da so se njene zaloge balističnih raket znatno povečale od lanskega dvanajstdnevnega vojaškega spopada z Izraelom. Poveljnik letalsko-vesoljskih sil garde Madžid Musavi je za iranske državne medije izjavil, da so iranske sile trenutno na najvišji ravni bojne pripravljenosti. Po njegovih besedah so uspešno popravili vso škodo, nastalo med preteklimi spopadi, proizvodnja vojaške opreme pa naj bi celo presegla ravni iz junija 2025. Teheran s temi izjavami pošilja jasen signal vojaške moči v času zaostrenih odnosov z Združenimi državami Amerike in ob prisotnosti notranjih nemirov v državi. Musavi je poudaril, da so letalsko-vesoljske sile garde povečale svojo zmogljivost v več ključnih sektorjih, kar naj bi služilo kot odvračilni dejavnik proti morebitnim tujim intervencijam. Izjave prihajajo neposredno po grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal možnost posredovanja zaradi protivladnih protestov v Iranu. Analitiki ocenjujejo, da Iran s stopnjevanjem retorike o rasti raketnega arzenala poskuša utrditi svoj položaj pred morebitnimi novimi mednarodnimi sankcijami. Medtem ko so Združene države Amerike med zadnjim spopadom v regiji porabile precejšen del svojih obrambnih kapacitet, Iran trdi, da je svoje zmogljivosti že obnovil in razširil. Takšen razvoj dogodkov dodatno destabilizira varnostne razmere na Bližnjem vzhodu in povečuje tveganje za nov neposreden vojaški spopad.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek opozoril, da se država po skoraj štirih letih vojne spopada z izjemno zahtevnimi razmerami na celotni liniji fronte. Po njegovih besedah so razmere težke v vseh regijah, kjer potekajo spopadi, hkrati pa se civilno prebivalstvo sooča z dodatnimi težavami zaradi zimskih temperatur pod ničlo. Predsednikove izjave odražajo resnost položaja v času, ko ruske sile stopnjujejo pritisk na več točkah obrambnih linij. Položaj v Ukrajini se vztrajno slabša tako na bojiščih kot v zaledju, kjer energetska in civilna infrastruktura ostajata pod stalno grožnjo. Zelenski je poudaril, da trenutno ni območja, ki ne bi bilo pod pritiskom, kar zahteva nenehno prilagajanje obrambnih strategij in povečano odpornost prebivalstva. Nizke temperature dodatno otežujejo logistiko in oskrbo enot na položajih, kar še poglablja humanitarno krizo v državi. Kritična faza vojne se odvija v luči mednarodnih prizadevanj za zagotovitev nadaljnje vojaške in finančne pomoči, ki je za ukrajinsko obrambo ključnega pomena. Kljub težavam ukrajinsko vodstvo vztraja pri obrambi suverenosti, čeprav priznava, da so viri in moči na terenu močno preizkušeni. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, saj bi morebitni premiki na fronti lahko imeli dolgoročne posledice za varnostno arhitekturo celotne Evrope.

Več člankov se sprašuje, kako daleč bo šel predsednik Trump s svojo politiko, saj njegovo skoraj enoletno predsedovanje povzroča napetosti v svetu. Članki napovedujejo vprašanja o njegovi politiki.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social zaveznicam v zvezi NATO posredoval ostro opozorilo glede strateškega pomena Grenlandije. Trump trdi, da je otok ključen za nacionalno varnost Združenih držav Amerike in vzpostavitev obrambnega sistema, imenovanega "Zlata kupola". Po njegovih navedbah bi moralo zavezništvo podpreti ameriška prizadevanja za pridobitev nadzora nad otokom, saj bi v nasprotnem primeru to območje lahko zasedli Rusija ali Kitajska. Trump je ob tem poudaril, da NATO brez vojaške moči ZDA ni učinkovita sila in da bi bila ameriška posest Grenlandije v korist celotnega zavezništva. Politični analitiki opozarjajo, da vprašanje Grenlandije predstavlja resno grožnjo enotnosti severnoatlantskega zavezništva. Mariia Zolkina iz Fundacije Ilka Kucheriva za demokratične pobude ocenjuje, da bi lahko prišlo do razkola med partnericami ne zaradi rusko-ukrajinskega konflikta, temveč zaradi notranjih sporov in Trumpovih osebnih političnih ambicij. Evropske države se po njenih besedah trudijo ohraniti zmerno pozicijo Washingtona, vendar Trumpov pristop do Grenlandije ne upošteva tradicionalnih diplomatskih omejitev. Medtem ko Trump stopnjuje pritiske, se v Evropi in drugod po svetu krepijo strahovi pred vzponom skrajne desnice in militarizma. Nekatere države, kot sta Madžarska in Italija, se po mnenju opazovalcev že prilagajajo Trumpovi strategiji, medtem ko Kanada pod vodstvom Marka Carneyja išče alternativna zavezništva na Kitajskem, da bi zavarovala svoje gospodarstvo pred nepredvidljivo ameriško politiko. Grenlandija, ki je del Danske in s tem že vključena v NATO, tako ostaja v središču geopolitičnega prepiha.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v intervjuju za Bloomberg poudaril nujnost ponovne vključitve Turčije v program ameriških lovcev pete generacije F-35. Po njegovih besedah bi ta korak ne le okrepil dvostranske odnose z Združenimi državami Amerike, temveč tudi znatno izboljšal obrambno sposobnost in varnost celotnega Severnoatlantskega zavezništva. Erdogan je izključitev svoje države iz projekta označil za nepravično in izrazil pričakovanje, da se bodo odnosi z Washingtonom pod vodstvom novega predsednika Donalda Trumpa premaknili na bolj konstruktivno raven. Ankara se s Washingtonom že dlje časa spopada z diplomatskimi nesoglasji, ki so se poglobila po turškem nakupu ruskega protiletalskega sistema S-400, zaradi česar so ZDA Turčijo leta 2019 izključile iz programa F-35. Erdogan je razkril, da je o vprašanju vrnitve sistemov S-400 v Rusijo že osebno razpravljal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Turčija si zdaj prizadeva najti rešitev, ki bi ji omogočila prejem že plačanih letal F-35 in hkrati posodobitev svoje flote z nakupom letal F-16 Block 70, s čimer bi utrdila svojo vlogo ključne zaveznice v okviru Nata.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da bo Ukrajina nadaljevala z obrambo, če Rusija blokira diplomatska prizadevanja in če partnerji ne bodo prisilili Rusije, da ustavi vojno. Poudaril je, da bi si želel več pritiska ZDA na Moskvo, medtem ko Rusija opozarja na zaostritev svojega stališča v pogajanjih.

Rusija je izvedla obsežen nočni napad na Ukrajino s stotinami dronov in desetinami raket, pri čemer so umrle najmanj štiri osebe v Kijevu. Uporabila je tudi novo jedrsko balistično raketo Orešnik, kar je bilo šele drugič v skoraj štiri leta trajajoči vojni, kar naj bi bilo opozorilo Kijevu in njegovim zahodnim zaveznikom, medtem ko potekajo mirovna pogajanja pod vodstvom ZDA.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je med obiskom v Zagrebu obiskal vojašnico "Pukovnik Marko Živković" na Plesu, kjer si je ogledal najnovejšo vojaško opremo hrvaške vojske. Premier Plenković je ob tem komentiral padec drona v Zagrebu, pri čemer je poudaril, da podrobnosti o tem dogodku niso znane niti Hrvaški niti Natu.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je med uradnim obiskom v Zagrebu izpostavil, da varnost Ukrajine neposredno vpliva na varnost celotnega zavezništva. Na srečanju s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem je Rutte pohvalil Hrvaško kot zanesljivo in vitalno partnerico, ki kljub ruskim poskusom odvraćanja ostaja neomajna pri podpori Kijevu. Plenković je ob tej priložnosti razkril, da je Hrvaška od začetka leta 2022 Ukrajini namenila že 15 paketov vojaške pomoči v skupni vrednosti 300 milijonov evrov. Medtem ko so v Zagrebu potekali diplomatski pogovori o dolgoročni stabilnosti regije, so ukrajinske obrambne sile dosegle pomemben uspeh na bojišču. Pripadniki 2. korpusa nacionalne garde, znanega pod imenom Hartija, so ponovno prevzeli nadzor nad stavbo mestnega sveta v Kupjansku. Ta operacija simbolizira vztrajnost ukrajinske vojske pri osvobajanju zasedenih ozemelj v času, ko se Rusija spopada z omejenimi viri in notranjimi proračunskimi pritiski. Strateško povezovanje Hrvaške in Nata v podporo Ukrajini se odvija v širšem kontekstu evropskih prizadevanj za stabilizacijo razmer. Rutte je poudaril, da modernizacija hrvaške vojske in povečevanje obrambnih izdatkov prispevata h krepitvi celotnega vzhodnega krila zavezništva. Obisk v Zagrebu potrjuje enotnost članic Nata v trenutku, ko so nekateri regionalni voditelji, predvsem madžarski premier Viktor Orban, izrazili zadržke do nadaljnje integracije Ukrajine v zahodne strukture.

Britanski obrambni minister John Healey se je med potovanjem v Kijev skoraj znašel v bližini kraja, kjer je padla ruska raketa "Orešnik" blizu Lvova. O tem je poročal britanski tabloid The Sun, ki se sklicuje na svoje vire.

Nekdanji nemški veleposlanik v Združenih državah Amerike in trenutni vršilec dolžnosti predsednika münchenske varnostne konference Wolfgang Ischinger je izjavil, da je Evropa vstopila v novo obdobje, v katerem se ne more več zanašati na zunanje zaveznike. Ischinger je v svoji analizi geopolitičnega položaja poudaril, da so Evropejci ostali sami doma, kar od njih zahteva večjo odgovornost pri samostojni obrambi lastnih vrednot in interesov na svetovnem prizorišču. Diplomat je ob tem izrazil željo, da bi Ukrajina s pomočjo Evrope dosegla mir in ohranila svojo neodvisnost, hkrati pa je pozval k samokritični presoji uporabe evropskih vrednot v praksi. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v Evropi razpravlja o novih varnostnih pobudah, vključno z načrti nekaterih držav za napotitev do 15.000 vojakov v Ukrajino za nadzor morebitnega mirovnega sporazuma. Ischinger bo funkcijo predsednika münchenske konference opravljal do prevzema položaja s strani bivšega generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga.

Združene države Amerike so na šestih letalskih bazah v Evropi namestile približno 100 posodobljenih taktičnih jedrskih letalskih bomb tipa B61-12. Po podatkih Biltena jedrskih znanstvenikov in Federacije ameriških znanstvenikov gre za nadgradnjo obstoječega arzenala, ki naj bi povečala natančnost in zanesljivost ameriških odvračalnih sredstev na evropski celini. Namestitev teh bomb predstavlja ključni del modernizacije ameriškega jedrskega arzenala v okviru zveze NATO. Poročila navajajo, da so te modernizirane različice bombe B61 že prisotne v evropskih državah, kjer so bile predhodno stacionirane starejše različice istega orožja. Čeprav uradne potrditve s strani ameriškega obrambnega ministrstva ali zavezništva NATO pogosto ostajajo skope, strokovnjaki ocenjujejo, da ta poteza odraža odziv na spremenjene varnostne razmere v regiji. Modernizacija orožja vključuje izboljšane sisteme vodenja, kar omogoča večjo natančnost pri uporabi na bojišču.

Po ponovni zavrnitvi prevzema s strani ZDA, je Grenlandija okrepila sodelovanje z Natom. Nato je napovedal, da bo sprejel nadaljnje korake za zagotovitev varnosti na Arktiki, pri čemer je administracija Donalda Trumpa kot razlog za prevzem navedla grožnje Rusije in Kitajske.

Generalštaba Ukrajine in Združenih držav Amerike sta uradno uskladila ključen vojaški dokument, ki določa okvir prihodnje podpore ukrajinskim oboroženim silam. Po besedah namestnika načelnika generalštaba ukrajinske vojske Andrija Gnatova dokument obsega štiri sklope, ki se osredotočajo na dolgoročno sodelovanje in krepitev obrambnih zmogljivosti države v spopadu z rusko agresijo. Usklajevanje na najvišji vojaški ravni med Kijevom in Washingtonom poudarja strateško naravo partnerstva, ki presega zgolj trenutno dobavo opreme. Dokument naj bi podrobneje opredelil logistično podporo, usposabljanje kadrov in integracijo sodobnih vojaških sistemov. Čeprav podrobnosti posameznih poglavij niso javno objavljene, sporazum predstavlja formalizacijo nadaljnjih korakov v vojaški pomoči, ki jo ZDA zagotavljajo Ukrajini za ohranitev njene suverenosti.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v uradni izjavi poudaril, da ne načrtuje zamenjave vrhovnega poveljnika oboroženih sil Ukrajine Aleksandra Sirskega. Odziv predsednika je sledil intenzivnim ugibanjem v javnosti in medijih o morebitni razrešitvi Sirskega, ki so se pojavila v času obsežnih kadrovskih sprememb v najožjem krogu ukrajinskega vodstva. Zelenski je s tem poskušal stabilizirati razmere v vojaškem vrhu, medtem ko država nadaljuje obrambo pred rusko agresijo. Izjava prihaja le nekaj dni po tem, ko je predsednik izvedel več ključnih imenovanj v varnostnem in diplomatskem sektorju, vključno s premestitvijo Kirila Budanova na čelo predsedniškega urada. Kljub številnim rotacijam na strateških položajih Zelenski ohranja zaupanje v trenutno vojaško vodstvo, ki ga predstavlja Sirski. Poudaril je, da so kadrovske odločitve usmerjene v krepitev učinkovitosti države, vendar Sirski ostaja na svojem položaju kot ključna figura obrambne strategije.

Na mednarodnem sejmu obrambne industrije Sidec v Celju je potekala razprava o vlogi kibernetske varnosti v sodobnih obrambnih strategijah. Strokovnjaki so poudarili izzive kibernetske varnosti v kritični infrastrukturi, še posebej v dobi kvantnega računalništva, ter se strinjali o pomembnosti sodelovanja. Število kibernetskih napadov narašča, zato je ta tema izjemno aktualna.

V Parizu se je odvil vrh t.i. koalicije prostovoljcev, na katerem so predstavniki 35 držav razpravljali o nadaljnji varnostni in vojaški pomoči Ukrajini. Dogodek je bil namenjen utrjevanju zavezništva v luči dolgotrajnega konflikta z Rusijo. Italijanska premierka Giorgia Meloni je ob robu srečanja jasno poudarila, da Italija na ukrajinsko ozemlje ne bo napotila svojih vojaških enot, s čimer je postavila mejo neposredni vpletenosti svoje države v spopade. Medtem ko Rim zavrača prisotnost vojakov na terenu, so iz Nemčije prišla sporočila o morebitni okrepljeni vojaški prisotnosti v sosednjih državah članicah zveze Nato. Takšni premiki bi služili kot odvračalni ukrep in zagotovilo za varnost vzhodnega krila zavezništva. Srečanje v francoski prestolnici je znova izpostavilo različne pristope evropskih sil pri vprašanju stopnjevanja vojaške pomoči in neposredne prisotnosti v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v okviru obsežne reorganizacije državnega vrha na položaj obrambnega ministra imenoval Mihajla Fedorova, dosedanjega ministra za digitalno preobrazbo in podpredsednika vlade. Zelenski je v večernem nagovoru pojasnil, da želi s to potezo spremeniti format delovanja obrambnega ministrstva, kar nakazuje na večji poudarek na tehnološkem napredku in digitalizaciji vojaških procesov. Poleg sprememb v obrambnem resorju je prišlo do ključnih premikov v predsednikovem kabinetu in obveščevalnih službah. Kiril Budanov, ki je doslej vodil vojaško obveščevalno službo (GUR), je prevzel vodenje urada predsednika, medtem ko je vodenje GUR prevzel Oleg Ivaščenko. Ti kadrovski premiki odražajo prizadevanja Kijeva za utrditev varnostnega in diplomatskega sektorja sredi trajajočega konflikta, pri čemer Zelenski stavi na preizkušene kadre iz obveščevalnih in tehnoloških struktur.

Nemški kancler Friedrich Merz je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 pozval evropske države, naj odločneje uveljavljajo svoje interese za zagotovitev miru in blaginje na celini. Merz, ki je vodenje nemške vlade prevzel maja lani, je poudaril, da se Evropa spopada z resnimi izzivi, vključno z rusko agresijo, naraščajočim svetovnim protekcionizmom in spreminjajočimi se odnosi z Združenimi državami Amerike. Po njegovih besedah vojna v neposredni bližini predstavlja neposredno grožnjo svobodi in varnosti, saj je ruska agresija del širšega načrta proti celotni Evropi. Kancler je izpostavil, da se Nemčija vsakodnevno spopada s sabotažami, vohunjenjem in kibernetskimi napadi. Ob tem je opozoril na gospodarsko ranljivost celine zaradi odvisnosti od uvoza surovin, ki se po njegovem mnenju uporablja kot politično orodje. Berlin je od leta 2023 znatno povečal izdatke za obrambo, s čimer želi Nemčija prevzeti vodilno vlogo pri krepitvi evropske obrambne avtonomije in nadaljnji podpori Ukrajini pri obrambi pred rusko invazijo.