Stranka svobode, ki jo vodi Ilir Meta, je ostro kritizirala osnutek novega kazenskega zakonika, še posebej člen 210, ki se nanaša na »predajo ozemlja«. Generalni sekretar stranke, Tedi Blushi, je dejal, da spremembe v tem členu predstavljajo nacionalno izdajo Edija Rame, saj zmanjšujejo kazni in s tem ogrožajo varnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Albanije. Stranka poudarja, da te spremembe odpirajo pot prodaji albanskega ozemlja.

Bela hiša je v uradni izjavi poudarila, da nedavna napoved o napotitvi evropskih vojaških sil na Grenlandijo ne bo vplivala na stališča ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede te strateško pomembne arktične regije. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je na tiskovni konferenci pojasnila, da so bili pogovori med ameriškimi uradniki ter visokimi predstavniki Danske in Grenlandije produktivni, vendar Washington ne namerava spreminjati svojih zunanjepolitičnih ciljev. Administracija predsednika Trumpa naj bi po navedbah uradnih virov Grenlandijo še naprej obravnavala kot ključno območje za ameriške nacionalne interese, ne glede na povečano vojaško prisotnost evropskih zaveznic. Sporočilo jasno nakazuje, da Združene države Amerike ne nameravajo odstopiti od svojega vpliva na otoku, ki ga Washington že dlje časa vidi v luči morebitnega odkupa ali vsaj tesnejšega strateškega partnerstva. Napetosti med Washingtonom in evropskimi prestolnicami glede vprašanja suverenosti in nadzora nad Grenlandijo se s tem dodatno stopnjujejo. Medtem ko Danska in lokalne grenlandske oblasti poudarjajo pomen evropskega sodelovanja pri zagotavljanju varnosti, ameriška stran vztraja pri svoji neodvisni agendi, ki jo narekuje politika 'Amerika na prvem mestu'.

Vojaki iz več držav članic zveze Nato so danes prispeli na Grenlandijo, kar predstavlja neposreden odgovor na nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o strateškem pomenu in morebitni priključitvi tega avtonomnega danskega ozemlja k Združenim državam Amerike. Napotitev sil je interpretirana kot jasno sporočilo evropske zavezanosti ozemeljski celovitosti Danske in hkrati kot preizkus transatlantskih odnosov pod novo ameriško administracijo. Čeprav se uradni Washington na prihod enot javno še ni odzval s spremembo retorike, poteza Evropske unije in zavezništva nakazuje na stopnjevanje priprav na nove geopolitične pritiske. Operacija poudarja naraščajočo strateško vrednost Arktike, kjer se križajo interesi velesil zaradi novih pomorskih poti in naravnih virov. Danska vlada je ob podpori evropskih partneric s tem dejanjem utrdila svojo suverenost nad otokom, medtem ko Trumpova administracija Grenlandijo vidi predvsem skozi prizmo nacionalne varnosti in gospodarske ekspanzije. Razporeditev vojaških sil tako ne služi le obrambnim namenom, temveč deluje kot diplomatsko orodje za ohranjanje statusa quo v regiji. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ti dogodki sprožili dolgotrajnejša trenja znotraj severnoatlantskega zavezništva. Združene države Amerike so v preteklosti že izrazile željo po nakupu otoka, vendar je trenutna situacija, ki vključuje vojaško prisotnost zaveznic, prvi resnejši fizični odraz nasprotovanja ameriškim ozemeljskim ambicijam na severu.

Predstavnica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je komentirala "bizaren" predlog ameriškega oficirja, da bi ZDA od Rusije kupile Komandorske otoke z namenom nadzora Kitajske. Zaharova je poudarila, da je prodaja katerega koli dela ozemlja domovine v Rusiji eden najhujših zločinov, in ameriškemu oficirju sugerirala, naj razmisli o lastni usodi.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen in podpredsednik Združenih držav Amerike J. D. Vance na srečanju nista uspela razrešiti nesoglasij glede prihodnosti Grenlandije. Po poročanju tujih medijev je vest o tem, da bo pogajanja vodil Vance namesto pričakovanega državnega sekretarja Marca Rubia, povzročila zaskrbljenost tako v Københavnu kot v Nuuku. Politika sta se kljub razlikam dogovorila za ustanovitev delovne skupine na visoki ravni, ki bo podrobneje preučila interese ameriškega predsednika Donalda Trumpa v povezavi z otokom. Danska stran je v pogajanja vstopila z zadržanostjo, saj podpredsednika Vancea nekateri krogi vidijo kot oviro pri vzpostavljanju konstruktivnega dialoga. Grenlandska in danska oblast sta sprva načrtovali mirne razprave o varnostnih in gospodarskih vprašanjih, vendar je neposredna vključenost Vancea spremenila dinamiko srečanja. Neimenovani viri navajajo, da v regiji prevladuje občutek nezaupanja do podpredsednikovih stališč. Ustanovitev skupne delovne skupine predstavlja poskus ohranitve diplomatskih kanalov odprtih, čeprav konkretnih rešitev glede suverenosti ali razširjenega ameriškega vpliva na otoku še ni na obzorju. Grenlandija ostaja strateško ključna točka v Arktiki, kjer si Združene države Amerike prizadevajo okrepiti svojo prisotnost zaradi varnostnih razlogov in naravnih virov, kar pa sproža trenja z dansko diplomacijo.

V Washingtonu se je 14. maja končalo trilateralno srečanje med predstavniki Danske, Grenlandije in Združenih držav Amerike, ki je bilo namenjeno krepitvi diplomatskih in gospodarskih vezi. Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je v pogovoru za televizijsko mrežo Fox News poudaril trdno politično vez med Dansko in Grenlandijo. Izpostavil je prepričanje, da prebivalci otoka ne bi podlegli finančnim ponudbam ZDA v zameno za suverenost. Minister Rasmussen je srečanje označil za uspešno, vendar je hkrati jasno postavil meje glede ozemeljske celovitosti danskega kraljestva. Razprave so tekle predvsem o varnostnih vprašanjih na Arktiki in povečanju ameriških naložb v lokalno infrastrukturo, kar pa po besedah zunanjega ministra ne pomeni koraka k prodaji ozemlja. Grenlandija ohranja visoko stopnjo avtonomije, a zunanja in obrambna politika ostajata v domeni Kopenhagna. Diplomatski obisk je bil ključen za pomiritev ugibanj o prihodnosti otoka, ki ima zaradi taljenja ledu in dostopa do naravnih virov vse večji geostrateški pomen. Rasmussen je zaključil, da so odnosi z ZDA strateškega pomena, vendar temeljijo na partnerstvu in ne na kupoprodajnih razmerjih, s čimer je odgovoril na pretekle ambicije določenih ameriških političnih krogov.

Srbski zunanji minister Marko Đurić je izrazil izjemen pomen dejstva, da Gana spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Srbije. Poudaril je, da Srbija v Gani vidi prijatelja, ki se glasno zavzema za načela spoštovanja Ustanovne listine Združenih narodov.

Tajska vojska je obtožila Kambodžo, da je kršila prekinitev ognja in streljala na tajsko ozemlje. Kambodža je trdila, da je šlo za nenameren strel.

Vojaki iz Francije, Nemčije, Norveške in Švedske so prispeli na Grenlandijo, da bi okrepili varnost otoka. Francija je poslala 15 vojakov, Nemčija pa 13. Prihod evropskih sil sovpada z zastojem v pogovorih z Združenimi državami glede prihodnosti otoka.

V Azerbajdžanu so potekale spominske slovesnosti v počastitev padlih borcev Alqayeva Haruna Məhəmməda oğla in Cəfərova Vüsala Şəfija oğla, ki sta se žrtvovala za ozemeljsko celovitost države. Dogodki so potekali v Centru za ideologijo in kulturo vojske Həzija Aslanova, kot so sporočili iz Ministrstva za obrambo Azerbajdžana. Novico so objavili mediji Day.Az in Modern.az.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da Srbija v primeru ameriškega zavzetja Grenlandije, avtonomnega ozemlja Danske, ne bi neposredno posegala v spore ali vojne. Poudaril je, da bi Srbija v takšnem primeru sicer zagovarjala spoštovanje mednarodnega javnega prava in ozemeljske celovitosti, vendar bi se vzdržala ostrih izjav. Vučić je ob tem izpostavil dvojna merila mednarodne skupnosti glede vprašanja suverenosti. Kritično se je odzval na retoriko tistih, ki se zdaj sklicujejo na Ustanovno listino Združenih narodov, medtem ko so v preteklosti po njegovih besedah ravnali drugače v primeru srbskih državnih interesov. Njegove izjave so usmerjene v poudarjanje srbske nevtralne drže in opozarjanje na nedoslednost velesil pri uporabi načel mednarodnega prava.

Donald Trump je zagrozil z uporabo zakona o vstaji v Minnesoti, ki dopušča uporabo oboroženih sil proti ameriškim državljanom. Poleg tega je pozdravil novice iz Irana, da protestnik Erfan Soltani ne bo usmrčen. ZDA so zasegle še en tanker, povezan z Venezuelo.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul je v ponedeljek izjavil, da Grenlandija nedvomno pripada Danski, s čimer se je odzval na ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi tega ozemlja k Združenim državam Amerike. Wadephul je poudaril, da je Severnoatlantsko zavezništvo (NATO) pripravljeno razpravljati o okrepljeni zaščiti otoka, če bi se za to pokazala potreba. Izjave so odmevale kot jasen diplomatski odgovor na grožnje z aneksijo, ki so med zaveznicami znotraj Nata povzročile precejšnjo zaskrbljenost glede ozemeljske celovitosti in stabilnosti na Arktiki. Nemški minister je izpostavil, da vprašanje statusa Grenlandije ni le vprašanje dveh držav, temveč zadeva širšo varnostno arhitekturo zavezništva. Čeprav so Trumpove ambicije v preteklosti že sprožale diplomatska trenja, so zadnje napovedi v Berlinu in drugih evropskih prestolnicah sprožile potrebo po jasni opredelitvi do vprašanja suverenosti. Wadephul je zaključil, da bo zaščita strateškega otoka ostala prednostna naloga v okviru Natovih razprav, hkrati pa je zavrnil kakršne koli enostranske spremembe meja v regiji.

Pomočnik ruskega predsednika Nikolaj Patrušev je izjavil, da NATO želi vojaško poseči v suverenost in ozemeljsko celovitost Rusije, pri čemer je kot dokaz navedel grožnje Kaliningrajski oblasti. Nekdanji ukrajinski premier Nikolaj Azarov pa je trdil, da se članice Nata pripravljajo na morebitni napad na Rusijo do leta 2030, pri čemer naj bi zahodna retorika o "ruski grožnji" služila kot krinka za lastne agresivne namere.

Peking je ostro obsodil predlog tajvanskih poslancev za spremembo zakonodaje, ki ureja odnose med obema stranema Tajvanske ožine. Chen Binhua, tiskovni predstavnik urada za tajvanske zadeve v Pekingu, je v nedeljo poudaril, da tovrstne poteze predstavljajo poskus doseganja formalne neodvisnosti otoka po pravni poti (de jure). Po njegovih besedah takšna dejanja neposredno izzivajo zgodovinska in pravna dejstva, po katerih je Tajvan del Kitajske, ter povečujejo tveganje za izbruh oboroženega spopada. Kitajske oblasti so v svojem odzivu poudarile, da neodvisnost Tajvana pomeni vojno, in izrazile polno zaupanje v sposobnost kitajske vojske, da zatre kakršne koli poskuse odcepitve. Opozorilo prihaja v času, ko so se v Tajvanu pojavile pobude vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP) za preimenovanje in redefiniranje zakonov o čezmorskih odnosih, kar Peking razume kot namerno provokacijo in spodkopavanje stabilnosti v regiji.

Ruski propagandisti naj bi Azerbajdžan strašili pred oboroženim spopadom z Rusijo, medtem ko je azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev Ukrajini svetoval, naj se ne odpove svoji suverenosti. Medtem pa so sile Jemna, gibanje Ansar Alah, napadle štiri izraelska mesta z balistično raketo in brezpilotnimi letalniki, kar je uradno potrdil predstavnik gibanja.

Iran je izrazil ostro nasprotovanje predaji Zangezurskega koridorja ameriškemu podjetju. Namestnik iranskega zunanjega ministra Ismail Baghaie je poudaril, da Iran podpira mirovni sporazum med Azerbajdžanom in Armenijo teko in poziva k pospešitvi tega procesa. Po njegovih besedah odpiranje komunikacijskih poti na Južnem Kavkazu ne sme privesti do sprememb v geopolitični pokrajini in mejah regije, niti ne sme kršiti načel ozemeljske celovitosti in suverenosti držav. Teheran poudarja, da vsakršno odpiranje poti ne sme škodovati interesom Irana in mora biti v skladu z mednarodnim pravom.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je v soboto izrazil zaskrbljenost nad naraščajočo nestabilnostjo v Siriji, zlasti po izbruhu spopadov v južni provinci Suwayda. Poudaril je "sumljiva" gibanja v več regijah in opozoril, da nekatere skupine poskušajo izkoristiti trenutne razmere. Fidan je ponovil turško zavezanost ohranitvi sirijske ozemeljske celovitosti in stabilnosti ter izrazil strah pred delitvijo države, pri čemer je poudaril, da je Turčija spremljala dejanja, ki bi lahko vodila v to smer.

Danska se je odzvala z ogorčenjem na objavo Katie Miller, soproge Stephena Millerja, svetovalca ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Na družbenih omrežjih je delila sliko Grenlandije v barvah ameriške zastave in z napisom "Spoedig" (kmalu).

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da pozorno spremlja varnostne razmere v južnem in vzhodnem delu Jemna, kjer so se v zadnjih dneh znova okrepile napetosti. Tiskovni predstavnik ministrstva je poudaril nujnost ohranitve enotnosti in ozemeljske celovitosti države, hkrati pa je vse vpletene strani pozval k zadržanosti. Teheran zagovarja stališče, da je treba trenutna nesoglasja in varnostna vprašanja reševati izključno prek dialoga, ob upoštevanju interesov jemenskega ljudstva in širše regionalne stabilnosti. Zunanji minister Abas Aragči je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi stopnjevanja konfliktov, ki bi lahko dodatno destabilizirali strateško pomembno regijo. Iran, ki ima v jemenskih vprašanjih tradicionalno pomembno vlogo, si prizadeva za diplomatsko rešitev, ki bi preprečila nadaljnje razdrobljenost države. Diplomatska prizadevanja Teherana so se v zadnjih dneh osredotočila na komunikacijo s ključnimi regionalnimi akterji, s čimer želijo preprečiti širjenje spopadov na območja, ki so bila doslej razmeroma stabilna.