Stranka svobode, ki jo vodi Ilir Meta, je ostro kritizirala osnutek novega kazenskega zakonika, še posebej člen 210, ki se nanaša na »predajo ozemlja«. Generalni sekretar stranke, Tedi Blushi, je dejal, da spremembe v tem členu predstavljajo nacionalno izdajo Edija Rame, saj zmanjšujejo kazni in s tem ogrožajo varnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Albanije. Stranka poudarja, da te spremembe odpirajo pot prodaji albanskega ozemlja.

Predstavnica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je komentirala "bizaren" predlog ameriškega oficirja, da bi ZDA od Rusije kupile Komandorske otoke z namenom nadzora Kitajske. Zaharova je poudarila, da je prodaja katerega koli dela ozemlja domovine v Rusiji eden najhujših zločinov, in ameriškemu oficirju sugerirala, naj razmisli o lastni usodi.

Dvostrankarska delegacija ameriškega kongresa je obiskala Koebenhavn, kjer je izrazila odločno podporo Danski in Grenlandiji v luči prizadevanj ameriškega predsednika Donalda Trumpa za priključitev tega avtonomnega ozemlja. Obisk enajstih članov kongresa predstavlja neposreden zakonodajni odziv na predsednikove namere, s čimer so zaveznici zagotovili, da v ameriški politiki obstaja močno nasprotovanje enostranskim ozemeljskim spremembam. Delegacija se je sestala z danskimi in grenlandskimi predstavniki prav v času, ko so se napetosti zaradi Trumpovih izjav o nacionalni varnosti močno stopnjevale. Predsednik Trump je medtem zaostril svojo retoriko in napovedal možnost uvedbe trgovinskih carin proti državam, ki bi nasprotovale ameriškemu prevzemu otoka. Svojo grožnjo je utemeljil s trditvijo, da je nadzor nad Grenlandijo ključen za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Trump je to strategijo primerjal s svojimi preteklimi pritiski na evropske države, kot sta Francija in Nemčija, s čimer je povzročil dodatno nelagodje v mednarodni diplomaciji in sprožil vprašanja o stabilnosti čezatlantskih odnosov. Kljub temu da je posebni odposlanec Jeff Landry izrazil prepričanje, da bo posel o prevzemu sklenjen, danska vlada in lokalne oblasti v Nuuku ostajajo neomajne pri zavračanju kakršnih koli pogajanj o prodaji otoka. Evropske države so se na grožnje odzvale s povečano vojaško prisotnostjo in opazovalnimi misijami nad Arktiko, kar kaže na resnost položaja. Trenutni spor ne predstavlja le diplomatskega izziva, temveč tudi potencialno grožnjo svetovni trgovinski ureditvi zaradi napovedanih kazenskih gospodarskih ukrepov.

Delegacija ameriškega kongresa, ki so jo sestavljali predstavniki obeh strank, je obiskala Dansko, kjer se je srečala s premierko Mette Frederiksen. Namen obiska je bil umiriti napetosti, ki so nastale po napovedih predsednika Donalda Trumpa o morebitnem nakupu ali celo vojaškem zavzetju Grenlandije. Člani delegacije so izrazili jasno podporo danski suverenosti nad otokom in opozorili, da bi kakršna koli uporaba sile lahko povzročila nepopravljivo škodo zavezništvu NATO. Obisk so spremljali protesti v Københavnu, kjer so se zbrali državljani pod geslom "Grenlandija pripada Grenlandcem". Medtem ko je predsednik Trump Grenlandijo označil za ključno strateško prioriteto nacionalne varnosti, so se v Združenih državah Amerike zvrstile javnomnenjske raziskave, ki kažejo na močno nasprotovanje volivcev takšnim nameram. Še posebej izrazito je nasprotovanje uporabi vojaške sile, ki jo zavrača kar 86 odstotkov vprašanih Američanov, vključno z večino republikanskih volivcev. Kljub trditvam Bele hiše, da so vse možnosti odprte, so danski in grenlandski uradniki ponovno poudarili, da Grenlandija ni naprodaj. Gre za avtonomno ozemlje v okviru Kraljevine Danske, vprašanje pa je povzročilo redek trenutek enotnosti med demokrati in republikanci v kongresu, ki se spopadajo z diplomatskimi posledicami predsednikovih izjav.

Sirska vojska je sprožila obsežno vojaško operacijo proti pripadnikom kurdskih enot YPG in Sirskih demokratičnih sil (SDF) na območju vzhodno od Alepa. Glavni cilj ofenzive je linija med krajema Dejr Hafir in Meskene, kjer so vladne sile s topništvom in raketometi že napadle položaje, ki jih zasedajo kurdske milice. Po navedbah sirske vojske so bili ti položaji uporabljeni kot izhodišča za napade na vladne cilje. Pred začetkom neposrednih spopadov je poveljstvo v Damasku objavilo zemljevide z označenimi cilji in civilno prebivalstvo pozvalo k umiku z nevarnih območij. Za varno evakuacijo civilistov so sirske oblasti vzpostavile humanitarne koridorje, hkrati pa opozorile na prisotnost terorističnih elementov na omenjenem območju. Trenutno na območju Dejr Hafirja vlada negotovo zatišje, medtem ko vojska kopiči sile za nadaljevanje prodiranja. Operacija predstavlja stopnjevanje napetosti med Damaskom in kurdskimi silami, ki nadzorujejo dele severne in vzhodne Sirije. Sirska vlada poudarja, da je namen operacije ponovna vzpostavitev državnega nadzora nad ozemljem, ki je trenutno pod nadzorom enot, ki jih Damask označuje za teroristične organizacije. Razvoj dogodkov nakazuje na novo fazo v kompleksnem sirskem konfliktu, kjer se interesi osrednje vlade neposredno spopadajo z regionalnimi avtonomističnimi težnjami Kurdov.

Poljska javna zgodovinska ustanova je pričela s pripravami na popis osebnih in materialnih izgub, ki jih je država utrpela zaradi sovjetske vojaške agresije in povojne prevlade Sovjetske zveze. Varšava s tem odpira pot za morebitno uradno zahtevo po vojnih odškodninah od Ruske federacije, kar bi lahko še dodatno zaostrilo že tako napete odnose med državama. Namestnik zunanjega ministra Władysław Teofil Bartoszewski je ob tem poudaril, da poljska vlada vprašanja vojnih reparacij za škodo, povzročeno v času Sovjetske zveze, nikoli ni obravnavala kot zaključeno poglavje. Projekt vključuje natančno dokumentiranje in katalogizacijo vseh oblik uničenja, od neposrednih žrtev vojaških operacij do dolgoročne gospodarske škode, ki je bila posledica podreditve Moskvi po drugi svetovni vojni. Dokumentacija bo služila kot pravna in zgodovinska podlaga za morebitne mednarodne odškodninske zahtevke. Poljske oblasti so podobne korake že pred časom sprožile tudi v odnosu do Nemčije, s čimer želijo celostno urediti vprašanje zgodovinskih krivic in povojne obnove. Analitiki ocenjujejo, da so ti koraki del širše strategije poljske zunanje politike, ki si prizadeva za priznanje odgovornosti za dejanja iz preteklosti. Čeprav so možnosti za dejansko izplačilo s strani Rusije v trenutnih geopolitičnih razmerah majhne, Varšava vztraja pri formalizaciji zahtevkov. Takšne poteze so v skladu z dolgoletnimi prizadevanji poljskih institucij za ohranjanje zgodovinskega spomina in uveljavljanje pravičnosti za žrtve totalitarnih režimov.

Bela hiša je v uradni izjavi poudarila, da nedavna napoved o napotitvi evropskih vojaških sil na Grenlandijo ne bo vplivala na stališča ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede te strateško pomembne arktične regije. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je na tiskovni konferenci pojasnila, da so bili pogovori med ameriškimi uradniki ter visokimi predstavniki Danske in Grenlandije produktivni, vendar Washington ne namerava spreminjati svojih zunanjepolitičnih ciljev. Administracija predsednika Trumpa naj bi po navedbah uradnih virov Grenlandijo še naprej obravnavala kot ključno območje za ameriške nacionalne interese, ne glede na povečano vojaško prisotnost evropskih zaveznic. Sporočilo jasno nakazuje, da Združene države Amerike ne nameravajo odstopiti od svojega vpliva na otoku, ki ga Washington že dlje časa vidi v luči morebitnega odkupa ali vsaj tesnejšega strateškega partnerstva. Napetosti med Washingtonom in evropskimi prestolnicami glede vprašanja suverenosti in nadzora nad Grenlandijo se s tem dodatno stopnjujejo. Medtem ko Danska in lokalne grenlandske oblasti poudarjajo pomen evropskega sodelovanja pri zagotavljanju varnosti, ameriška stran vztraja pri svoji neodvisni agendi, ki jo narekuje politika 'Amerika na prvem mestu'.

Srbski zunanji minister Marko Đurić je izrazil izjemen pomen dejstva, da Gana spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Srbije. Poudaril je, da Srbija v Gani vidi prijatelja, ki se glasno zavzema za načela spoštovanja Ustanovne listine Združenih narodov.

V Washingtonu se je 14. maja končalo trilateralno srečanje med predstavniki Danske, Grenlandije in Združenih držav Amerike, ki je bilo namenjeno krepitvi diplomatskih in gospodarskih vezi. Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je v pogovoru za televizijsko mrežo Fox News poudaril trdno politično vez med Dansko in Grenlandijo. Izpostavil je prepričanje, da prebivalci otoka ne bi podlegli finančnim ponudbam ZDA v zameno za suverenost. Minister Rasmussen je srečanje označil za uspešno, vendar je hkrati jasno postavil meje glede ozemeljske celovitosti danskega kraljestva. Razprave so tekle predvsem o varnostnih vprašanjih na Arktiki in povečanju ameriških naložb v lokalno infrastrukturo, kar pa po besedah zunanjega ministra ne pomeni koraka k prodaji ozemlja. Grenlandija ohranja visoko stopnjo avtonomije, a zunanja in obrambna politika ostajata v domeni Kopenhagna. Diplomatski obisk je bil ključen za pomiritev ugibanj o prihodnosti otoka, ki ima zaradi taljenja ledu in dostopa do naravnih virov vse večji geostrateški pomen. Rasmussen je zaključil, da so odnosi z ZDA strateškega pomena, vendar temeljijo na partnerstvu in ne na kupoprodajnih razmerjih, s čimer je odgovoril na pretekle ambicije določenih ameriških političnih krogov.

Tajska vojska je obtožila Kambodžo, da je kršila prekinitev ognja in streljala na tajsko ozemlje. Kambodža je trdila, da je šlo za nenameren strel.

Rusko zunanje ministrstvo je danes uradno zavrnilo navedbe, da Ruska federacija predstavlja varnostno grožnjo za Grenlandijo. Odziv Moskve prihaja po tem, ko so se v Združenih državah Amerike in Evropi v zadnjih dneh okrepile razprave o naraščajočem ruskem vplivu na Arktiki. Polemike so se dodatno zaostrile v luči razkritij o ameriških namerah za morebitni prevzem oziroma nakup tega strateško pomembnega otoka. Moskva trdi, da so obtožbe o njeni agresivni drži na severu neutemeljene in namenjene opravičevanju lastnih geopolitičnih interesov Zahoda v regiji. Ruska stran poudarja, da njihova prisotnost v arktičnem krogu ostaja v mejah mednarodnega prava in je osredotočena na gospodarski razvoj ter znanstvene raziskave, ne pa na vojaško ekspanzijo, ki bi ogrožala ozemeljsko celovitost Grenlandije. Regija Arktike postaja vse pomembnejše prizorišče diplomatskih trenj med velesilami, predvsem zaradi taljenja ledu, ki odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov. Kljub ruskim zagotovilom o miroljubnih namenih, države članice zveze NATO izražajo skrb zaradi obnove ruskih vojaških baz na skrajnem severu, kar vpliva na dolgoročno varnostno arhitekturo celotnega območja.

Albanski premier Edi Rama je med panelno razpravo na vrhu o trajnostnem razvoju v Združenih arabskih emiratih sprožil diplomatsko napetost z ostrimi izjavami na račun Grkov. Incident se je začel, ko je moderator razprave John Defterios, ameriški novinar grškega porekla, napačno izgovoril Ramovo ime. Albanski voditelj se je na napako odzval z vidnim nezadovoljstvom in moderatorju očital, da kot Grk podcenjuje druge narode. Rama je v svojem nastopu dejal, da Grki zmotno verjamejo, da imajo monopol nad filozofijo in da so neposredni dediči Platona ter Aristotela, kar je po njegovem mnenju neresnično. Besedni spor se je stopnjeval, ko je Rama novinarja obtožil, da zmanjšuje gospodarski pomen sporazumov med Tirano in Savdsko Arabijo. Medtem ko je črnogorski premier, ki je prav tako sodeloval v razpravi, le vljudno popravil napačno izgovorjavo svojega imena, je Rama uporabil priložnost za širšo kritiko grške nacionalne identitete. Albanski premier je poudaril, da grška samopodoba o kulturni večvrednosti vodi v podcenjevanje sosednjih narodov in regije. Odnosi med Albanijo in Grčijo so že dlje časa napeti zaradi vprašanj pravic grške manjšine v Albaniji in različnih zgodovinskih interpretacij. Zadnji incident v Abu Dabiju dodatno obremenjuje diplomatske vezi med državama, saj so bili Ramovi komentarji v grških medijih označeni za provokacijo in protigrško retoriko. Uradne Atene se na premierjeve besede, izrečene v mednarodnem okolju, še niso formalno odzvale, vendar dogodek odmeva kot primer naraščajočih populističnih napetosti na Balkanu.

V Azerbajdžanu so potekale spominske slovesnosti v počastitev padlih borcev Alqayeva Haruna Məhəmməda oğla in Cəfərova Vüsala Şəfija oğla, ki sta se žrtvovala za ozemeljsko celovitost države. Dogodki so potekali v Centru za ideologijo in kulturo vojske Həzija Aslanova, kot so sporočili iz Ministrstva za obrambo Azerbajdžana. Novico so objavili mediji Day.Az in Modern.az.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da Srbija v primeru ameriškega zavzetja Grenlandije, avtonomnega ozemlja Danske, ne bi neposredno posegala v spore ali vojne. Poudaril je, da bi Srbija v takšnem primeru sicer zagovarjala spoštovanje mednarodnega javnega prava in ozemeljske celovitosti, vendar bi se vzdržala ostrih izjav. Vučić je ob tem izpostavil dvojna merila mednarodne skupnosti glede vprašanja suverenosti. Kritično se je odzval na retoriko tistih, ki se zdaj sklicujejo na Ustanovno listino Združenih narodov, medtem ko so v preteklosti po njegovih besedah ravnali drugače v primeru srbskih državnih interesov. Njegove izjave so usmerjene v poudarjanje srbske nevtralne drže in opozarjanje na nedoslednost velesil pri uporabi načel mednarodnega prava.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul je v ponedeljek izjavil, da Grenlandija nedvomno pripada Danski, s čimer se je odzval na ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi tega ozemlja k Združenim državam Amerike. Wadephul je poudaril, da je Severnoatlantsko zavezništvo (NATO) pripravljeno razpravljati o okrepljeni zaščiti otoka, če bi se za to pokazala potreba. Izjave so odmevale kot jasen diplomatski odgovor na grožnje z aneksijo, ki so med zaveznicami znotraj Nata povzročile precejšnjo zaskrbljenost glede ozemeljske celovitosti in stabilnosti na Arktiki. Nemški minister je izpostavil, da vprašanje statusa Grenlandije ni le vprašanje dveh držav, temveč zadeva širšo varnostno arhitekturo zavezništva. Čeprav so Trumpove ambicije v preteklosti že sprožale diplomatska trenja, so zadnje napovedi v Berlinu in drugih evropskih prestolnicah sprožile potrebo po jasni opredelitvi do vprašanja suverenosti. Wadephul je zaključil, da bo zaščita strateškega otoka ostala prednostna naloga v okviru Natovih razprav, hkrati pa je zavrnil kakršne koli enostranske spremembe meja v regiji.

Vojaki iz Francije, Nemčije, Norveške in Švedske so prispeli na Grenlandijo, da bi okrepili varnost otoka. Francija je poslala 15 vojakov, Nemčija pa 13. Prihod evropskih sil sovpada z zastojem v pogovorih z Združenimi državami glede prihodnosti otoka.

Pomočnik ruskega predsednika Nikolaj Patrušev je izjavil, da NATO želi vojaško poseči v suverenost in ozemeljsko celovitost Rusije, pri čemer je kot dokaz navedel grožnje Kaliningrajski oblasti. Nekdanji ukrajinski premier Nikolaj Azarov pa je trdil, da se članice Nata pripravljajo na morebitni napad na Rusijo do leta 2030, pri čemer naj bi zahodna retorika o "ruski grožnji" služila kot krinka za lastne agresivne namere.

Peking je ostro obsodil predlog tajvanskih poslancev za spremembo zakonodaje, ki ureja odnose med obema stranema Tajvanske ožine. Chen Binhua, tiskovni predstavnik urada za tajvanske zadeve v Pekingu, je v nedeljo poudaril, da tovrstne poteze predstavljajo poskus doseganja formalne neodvisnosti otoka po pravni poti (de jure). Po njegovih besedah takšna dejanja neposredno izzivajo zgodovinska in pravna dejstva, po katerih je Tajvan del Kitajske, ter povečujejo tveganje za izbruh oboroženega spopada. Kitajske oblasti so v svojem odzivu poudarile, da neodvisnost Tajvana pomeni vojno, in izrazile polno zaupanje v sposobnost kitajske vojske, da zatre kakršne koli poskuse odcepitve. Opozorilo prihaja v času, ko so se v Tajvanu pojavile pobude vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP) za preimenovanje in redefiniranje zakonov o čezmorskih odnosih, kar Peking razume kot namerno provokacijo in spodkopavanje stabilnosti v regiji.

Ruski propagandisti naj bi Azerbajdžan strašili pred oboroženim spopadom z Rusijo, medtem ko je azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev Ukrajini svetoval, naj se ne odpove svoji suverenosti. Medtem pa so sile Jemna, gibanje Ansar Alah, napadle štiri izraelska mesta z balistično raketo in brezpilotnimi letalniki, kar je uradno potrdil predstavnik gibanja.

Iran je izrazil ostro nasprotovanje predaji Zangezurskega koridorja ameriškemu podjetju. Namestnik iranskega zunanjega ministra Ismail Baghaie je poudaril, da Iran podpira mirovni sporazum med Azerbajdžanom in Armenijo teko in poziva k pospešitvi tega procesa. Po njegovih besedah odpiranje komunikacijskih poti na Južnem Kavkazu ne sme privesti do sprememb v geopolitični pokrajini in mejah regije, niti ne sme kršiti načel ozemeljske celovitosti in suverenosti držav. Teheran poudarja, da vsakršno odpiranje poti ne sme škodovati interesom Irana in mora biti v skladu z mednarodnim pravom.