Stranka svobode, ki jo vodi Ilir Meta, je ostro kritizirala osnutek novega kazenskega zakonika, še posebej člen 210, ki se nanaša na »predajo ozemlja«. Generalni sekretar stranke, Tedi Blushi, je dejal, da spremembe v tem členu predstavljajo nacionalno izdajo Edija Rame, saj zmanjšujejo kazni in s tem ogrožajo varnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Albanije. Stranka poudarja, da te spremembe odpirajo pot prodaji albanskega ozemlja.

Predstavnica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je komentirala "bizaren" predlog ameriškega oficirja, da bi ZDA od Rusije kupile Komandorske otoke z namenom nadzora Kitajske. Zaharova je poudarila, da je prodaja katerega koli dela ozemlja domovine v Rusiji eden najhujših zločinov, in ameriškemu oficirju sugerirala, naj razmisli o lastni usodi.

Več tisoč ljudi se je v večjih danskih mestih in na Grenlandiji zbralo na protestih proti nameram ameriškega predsednika Donalda Trumpa za nakup Grenlandije. Protestniki so v Köbenhavnu, Aarhusu, Aalborgu in Odenseju izrazili nasprotovanje ideji o prevzemu tega avtonomnega danskega ozemlja, pri čemer so poudarjali suverenost otoka. Shodi so se popoldne razširili tudi v Nuuk, glavno mesto Grenlandije. Udeleženci protestov so vzklikali gesla v grenlandščini, med drugim »Kalaallit Nunaat«, kar v prevodu pomeni Grenlandija oziroma dežela Grenlandcev. S tem so želeli poudariti svojo identiteto in zavrniti možnost, da bi otok postal predmet geopolitične kupčije med Združenimi državami Amerike in Dansko. Dogajanje so spremljali številni tuji mediji, ki poročajo o naraščajočem nezadovoljstvu nad retoriko Washingtona. Danska vlada in grenlandske oblasti so že pred protesti večkrat jasno sporočile, da Grenlandija ni naprodaj. Kljub temu so Trumpove izjave povzročile diplomatske napetosti med tesnima zaveznicama v zvezi NATO. Protesti so služili kot simbolna potrditev enotnosti med Dansko in njeno avtonomno pokrajino pri vprašanju ozemeljske celovitosti.

Grenlandija se je v zadnjih tednih iz obrobne teme prelevila v osrednje vprašanje svetovne politike, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump izrazil zanimanje za nakup tega strateško pomembnega otoka. Naraščajoče zanimanje velesil za največji otok na svetu poganjajo predvsem podnebne spremembe, ki odpirajo nove pomorske poti, ter izjemen dostop do kritičnih surovin in redkih zemeljskih kovin. Poleg gospodarskih interesov igra ključno vlogo tudi varnostna arhitektura zveze NATO, v kateri ima otok zaradi svoje lege v Arktičnem oceanu neprecenljiv položaj. Kraljevina Danska, pod katero Grenlandija spada kot avtonomno ozemlje, je ameriške ponudbe odločno zavrnila in poudarila, da otok ni naprodaj. Pravni strokovnjaki izpostavljajo, da je danska suverenost nad otokom mednarodnopravno izjemno trdna, kar je v arktičnem prostoru, kjer so ozemeljske težnje pogoste, redkost. Kljub temu se v javnosti pojavljajo različni scenariji za razplet krize, ki segajo od tesnejšega gospodarskega sodelovanja do morebitnih novih oblik avtonomije, vendar analitiki opozarjajo, da bi nekatere rešitve lahko postale trajna past za lokalno prebivalstvo. Za Združene države Amerike Grenlandija ne predstavlja le ozemeljske širitve, temveč ključno obrambno točko pred vplivi Rusije in Kitajske v regiji. Grenlandija za Dansko pomeni pomemben del nacionalne identitete in prestiža v mednarodnem okolju, hkrati pa avtonomna vlada v Nuuku vse bolj teži k večji gospodarski neodvisnosti. Trenutna situacija je močno obremenila odnose med Københavnom in Washingtonom, kar bi lahko vplivalo na dolgoročno sodelovanje znotraj severnoatlantskega zavezništva.

Kanadski premier Mark Carney je ponovno poudaril, da je Grenlandija pod zaščito Nata, s čimer se je odzval na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem prevzemu otoka. Carney je, medtem ko je bil na obisku na Kitajskem, izjavil, da je Kanada kot partnerica Danske zavezana obveznostim o kolektivni obrambi.

Srbski zunanji minister Marko Đurić je izrazil izjemen pomen dejstva, da Gana spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Srbije. Poudaril je, da Srbija v Gani vidi prijatelja, ki se glasno zavzema za načela spoštovanja Ustanovne listine Združenih narodov.

Tajska vojska je obtožila Kambodžo, da je kršila prekinitev ognja in streljala na tajsko ozemlje. Kambodža je trdila, da je šlo za nenameren strel.

Ameriški predsednik Donald Trump je dodatno zaostril retoriko glede svojih načrtov za aneksijo Grenlandije in zagrozil z uvedbo novih carin državam, ki bi se uprle njegovim priključitvenim nameram. V petkovi izjavi v Beli hiši je poudaril, da je pripravljen uporabiti trgovinske ukrepe kot kazen za tiste države, ki ne bodo sledile ameriškim interesom glede tega strateškega otoka. Njegove izjave so povzročile nov val zaskrbljenosti v mednarodni skupnosti, zlasti v Evropski uniji, kjer nekatere države članice že preventivno krepijo svojo vojaško prisotnost na območju. Napetosti so se stopnjevale po neuspešnih diplomatskih pogovorih v začetku leta, ko je Washington vztrajal pri strateškem pomenu otoka za nacionalno varnost ZDA. Trumpova administracija trdi, da bi brez ameriškega nadzora nad Grenlandijo to ozemlje lahko prevzeli Rusija ali Kitajska, kar naj bi predstavljalo neposredno grožnjo zahodnemu zavezništvu. Danska, pod katero ozemlje spada, je v odgovor na prejšnje grožnje že izdala ukaze svoji vojski za zaščito suverenosti, kar stopnjuje možnost neposrednega konflikta. Medtem ko se vodstvo Evropske unije uradno še vedno odziva zadržano in poskuša situacijo prikazati kot manj resno, pa dejanski premiki enot in najnovejše grožnje s carinami kažejo na resno gospodarsko in politično krizo med ZDA in njihovimi tradicionalnimi zavezniki. Grožnja s carinami neposredno cilja na države, ki podpirajo dansko suverenost nad otokom, kar bi lahko močno zamajalo temelje svetovne trgovine in stabilnost znotraj zveze NATO.

Sirska vojska je vstopila v obrobje severnih mest, potem ko so kurdske sile sporočile, da se bodo umaknile iz tega območja. Vojaška vozila so bila opažena v mestih Dier Hafar in Maskana. Pred tem so sirijske oblasti objavile prvo uradno priznanje kurdskih narodnih pravic po letu 1946.

Poljska javna zgodovinska ustanova je pričela s pripravami na popis osebnih in materialnih izgub, ki jih je država utrpela zaradi sovjetske vojaške agresije in povojne prevlade Sovjetske zveze. Varšava s tem odpira pot za morebitno uradno zahtevo po vojnih odškodninah od Ruske federacije, kar bi lahko še dodatno zaostrilo že tako napete odnose med državama. Namestnik zunanjega ministra Władysław Teofil Bartoszewski je ob tem poudaril, da poljska vlada vprašanja vojnih reparacij za škodo, povzročeno v času Sovjetske zveze, nikoli ni obravnavala kot zaključeno poglavje. Projekt vključuje natančno dokumentiranje in katalogizacijo vseh oblik uničenja, od neposrednih žrtev vojaških operacij do dolgoročne gospodarske škode, ki je bila posledica podreditve Moskvi po drugi svetovni vojni. Dokumentacija bo služila kot pravna in zgodovinska podlaga za morebitne mednarodne odškodninske zahtevke. Poljske oblasti so podobne korake že pred časom sprožile tudi v odnosu do Nemčije, s čimer želijo celostno urediti vprašanje zgodovinskih krivic in povojne obnove. Analitiki ocenjujejo, da so ti koraki del širše strategije poljske zunanje politike, ki si prizadeva za priznanje odgovornosti za dejanja iz preteklosti. Čeprav so možnosti za dejansko izplačilo s strani Rusije v trenutnih geopolitičnih razmerah majhne, Varšava vztraja pri formalizaciji zahtevkov. Takšne poteze so v skladu z dolgoletnimi prizadevanji poljskih institucij za ohranjanje zgodovinskega spomina in uveljavljanje pravičnosti za žrtve totalitarnih režimov.

V Azerbajdžanu so potekale spominske slovesnosti v počastitev padlih borcev Alqayeva Haruna Məhəmməda oğla in Cəfərova Vüsala Şəfija oğla, ki sta se žrtvovala za ozemeljsko celovitost države. Dogodki so potekali v Centru za ideologijo in kulturo vojske Həzija Aslanova, kot so sporočili iz Ministrstva za obrambo Azerbajdžana. Novico so objavili mediji Day.Az in Modern.az.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da Srbija v primeru ameriškega zavzetja Grenlandije, avtonomnega ozemlja Danske, ne bi neposredno posegala v spore ali vojne. Poudaril je, da bi Srbija v takšnem primeru sicer zagovarjala spoštovanje mednarodnega javnega prava in ozemeljske celovitosti, vendar bi se vzdržala ostrih izjav. Vučić je ob tem izpostavil dvojna merila mednarodne skupnosti glede vprašanja suverenosti. Kritično se je odzval na retoriko tistih, ki se zdaj sklicujejo na Ustanovno listino Združenih narodov, medtem ko so v preteklosti po njegovih besedah ravnali drugače v primeru srbskih državnih interesov. Njegove izjave so usmerjene v poudarjanje srbske nevtralne drže in opozarjanje na nedoslednost velesil pri uporabi načel mednarodnega prava.

Bela hiša je v uradni izjavi poudarila, da nedavna napoved o napotitvi evropskih vojaških sil na Grenlandijo ne bo vplivala na stališča ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede te strateško pomembne arktične regije. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je na tiskovni konferenci pojasnila, da so bili pogovori med ameriškimi uradniki ter visokimi predstavniki Danske in Grenlandije produktivni, vendar Washington ne namerava spreminjati svojih zunanjepolitičnih ciljev. Administracija predsednika Trumpa naj bi po navedbah uradnih virov Grenlandijo še naprej obravnavala kot ključno območje za ameriške nacionalne interese, ne glede na povečano vojaško prisotnost evropskih zaveznic. Sporočilo jasno nakazuje, da Združene države Amerike ne nameravajo odstopiti od svojega vpliva na otoku, ki ga Washington že dlje časa vidi v luči morebitnega odkupa ali vsaj tesnejšega strateškega partnerstva. Napetosti med Washingtonom in evropskimi prestolnicami glede vprašanja suverenosti in nadzora nad Grenlandijo se s tem dodatno stopnjujejo. Medtem ko Danska in lokalne grenlandske oblasti poudarjajo pomen evropskega sodelovanja pri zagotavljanju varnosti, ameriška stran vztraja pri svoji neodvisni agendi, ki jo narekuje politika 'Amerika na prvem mestu'.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul je v ponedeljek izjavil, da Grenlandija nedvomno pripada Danski, s čimer se je odzval na ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi tega ozemlja k Združenim državam Amerike. Wadephul je poudaril, da je Severnoatlantsko zavezništvo (NATO) pripravljeno razpravljati o okrepljeni zaščiti otoka, če bi se za to pokazala potreba. Izjave so odmevale kot jasen diplomatski odgovor na grožnje z aneksijo, ki so med zaveznicami znotraj Nata povzročile precejšnjo zaskrbljenost glede ozemeljske celovitosti in stabilnosti na Arktiki. Nemški minister je izpostavil, da vprašanje statusa Grenlandije ni le vprašanje dveh držav, temveč zadeva širšo varnostno arhitekturo zavezništva. Čeprav so Trumpove ambicije v preteklosti že sprožale diplomatska trenja, so zadnje napovedi v Berlinu in drugih evropskih prestolnicah sprožile potrebo po jasni opredelitvi do vprašanja suverenosti. Wadephul je zaključil, da bo zaščita strateškega otoka ostala prednostna naloga v okviru Natovih razprav, hkrati pa je zavrnil kakršne koli enostranske spremembe meja v regiji.

Beli hiši je sporočila, da je Iran zaustavil 800 usmrtitev protestnikov, ki so bile načrtovane. Vodja Cie se je srečal s predsednico Venezuele Delsy Rodriguez v Caracasu, z namenom izboljšanja bilateralnih odnosov. Kremelj je sporočil, da ZDA še niso odgovorile na Putinov predlog o podaljšanju sporazuma o jedrskem orožju.

V Washingtonu se je 14. maja končalo trilateralno srečanje med predstavniki Danske, Grenlandije in Združenih držav Amerike, ki je bilo namenjeno krepitvi diplomatskih in gospodarskih vezi. Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je v pogovoru za televizijsko mrežo Fox News poudaril trdno politično vez med Dansko in Grenlandijo. Izpostavil je prepričanje, da prebivalci otoka ne bi podlegli finančnim ponudbam ZDA v zameno za suverenost. Minister Rasmussen je srečanje označil za uspešno, vendar je hkrati jasno postavil meje glede ozemeljske celovitosti danskega kraljestva. Razprave so tekle predvsem o varnostnih vprašanjih na Arktiki in povečanju ameriških naložb v lokalno infrastrukturo, kar pa po besedah zunanjega ministra ne pomeni koraka k prodaji ozemlja. Grenlandija ohranja visoko stopnjo avtonomije, a zunanja in obrambna politika ostajata v domeni Kopenhagna. Diplomatski obisk je bil ključen za pomiritev ugibanj o prihodnosti otoka, ki ima zaradi taljenja ledu in dostopa do naravnih virov vse večji geostrateški pomen. Rasmussen je zaključil, da so odnosi z ZDA strateškega pomena, vendar temeljijo na partnerstvu in ne na kupoprodajnih razmerjih, s čimer je odgovoril na pretekle ambicije določenih ameriških političnih krogov.

Pomočnik ruskega predsednika Nikolaj Patrušev je izjavil, da NATO želi vojaško poseči v suverenost in ozemeljsko celovitost Rusije, pri čemer je kot dokaz navedel grožnje Kaliningrajski oblasti. Nekdanji ukrajinski premier Nikolaj Azarov pa je trdil, da se članice Nata pripravljajo na morebitni napad na Rusijo do leta 2030, pri čemer naj bi zahodna retorika o "ruski grožnji" služila kot krinka za lastne agresivne namere.

Peking je ostro obsodil predlog tajvanskih poslancev za spremembo zakonodaje, ki ureja odnose med obema stranema Tajvanske ožine. Chen Binhua, tiskovni predstavnik urada za tajvanske zadeve v Pekingu, je v nedeljo poudaril, da tovrstne poteze predstavljajo poskus doseganja formalne neodvisnosti otoka po pravni poti (de jure). Po njegovih besedah takšna dejanja neposredno izzivajo zgodovinska in pravna dejstva, po katerih je Tajvan del Kitajske, ter povečujejo tveganje za izbruh oboroženega spopada. Kitajske oblasti so v svojem odzivu poudarile, da neodvisnost Tajvana pomeni vojno, in izrazile polno zaupanje v sposobnost kitajske vojske, da zatre kakršne koli poskuse odcepitve. Opozorilo prihaja v času, ko so se v Tajvanu pojavile pobude vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP) za preimenovanje in redefiniranje zakonov o čezmorskih odnosih, kar Peking razume kot namerno provokacijo in spodkopavanje stabilnosti v regiji.

Ruski propagandisti naj bi Azerbajdžan strašili pred oboroženim spopadom z Rusijo, medtem ko je azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev Ukrajini svetoval, naj se ne odpove svoji suverenosti. Medtem pa so sile Jemna, gibanje Ansar Alah, napadle štiri izraelska mesta z balistično raketo in brezpilotnimi letalniki, kar je uradno potrdil predstavnik gibanja.

Iran je izrazil ostro nasprotovanje predaji Zangezurskega koridorja ameriškemu podjetju. Namestnik iranskega zunanjega ministra Ismail Baghaie je poudaril, da Iran podpira mirovni sporazum med Azerbajdžanom in Armenijo teko in poziva k pospešitvi tega procesa. Po njegovih besedah odpiranje komunikacijskih poti na Južnem Kavkazu ne sme privesti do sprememb v geopolitični pokrajini in mejah regije, niti ne sme kršiti načel ozemeljske celovitosti in suverenosti držav. Teheran poudarja, da vsakršno odpiranje poti ne sme škodovati interesom Irana in mora biti v skladu z mednarodnim pravom.