Ameriška ambasada v Bangkoku je izdala varnostno opozorilo za ameriške državljane v bližini meje med Tajsko in Kambodžo, s priporočilom previdnosti in upoštevanja navodil tajskih varnostnih organov. Vietnam je izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočih napetosti na območju in pozval Tajsko in Kambodžo k zadržanosti ter izogibanju uporabi sile.

Grenlandski premier Jens Frederik Nielsen je ostro odzval na ponavljajoče se izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike. Nielsen je Trumpu sporočil, naj konča s "fantazijami o aneksiji", potem ko je ameriški voditelj napovedal, da se bo Washington z vprašanjem arktičnega otoka ponovno ukvarjal v prihodnjih dneh. Premier je s kratko izjavo "Dovolj je!" jasno zavrnil kakršna koli pogajanja o suverenosti avtonomnega ozemlja pod dansko krono. Odzivi na Trumpove pritiske so se okrepili tudi v Evropi, kjer so Danska in druge države članice Evropske unije obsodile ameriške težnje po ozemeljski širitvi na Arktiki. Diplomatske napetosti so se stopnjevale po Trumpovi napovedi, da se bodo ZDA vprašanja Grenlandije lotile v naslednjih 20 dneh. Grenlandska vlada vztraja, da otok ni naprodaj in da so tovrstne napovedi v nasprotju z mednarodnim pravom ter suverenostjo prebivalcev.

Grenlandski premier Jens Frederik Nielsen je ostro zavrnil ponavljajoče se izjave Donalda Trumpa o nakupu otoka. Nemški zunanji minister Johann Wadephul pa je izjavil, da Grenlandija pripada Danski in da je Nato pripravljen okrepiti zaščito otoka, če bo to potrebno.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno izpostavil nujnost ameriške prisotnosti na Grenlandiji, pri čemer je poudaril, da Združene države Amerike otok potrebujejo predvsem zaradi nacionalne varnosti in ne zaradi naravnih virov. V izjavi na letalu Air Force One je v sproščenem vzdušju ocenil, da Danska ne zmore ustrezno braniti tega avtonomnega ozemlja. Trump se je ob tem pošalil na račun nedavne okrepitve danskega obrambnega sistema, ko je dejal, da so obrambo okrepili zgolj z novimi pasjimi vpregami, kar je sprožilo smeh med prisotnimi. Čeprav Trump ni podal konkretnih odgovorov o morebitnih takojšnjih ukrepih glede priključitve ali nakupa otoka, njegove poteze kažejo na dolgoročno strategijo. Prizadevanja za prevzem nadzora nad Grenlandijo so se stopnjevala po decembrskem imenovanju posebnega odposlanca, kar je povzročilo precejšnje diplomatske napetosti med Washingtonom in Københavnom. Medtem ko danska stran in Evropska unija odločno nasprotujeta kakršnim koli pogovorom o prodaji ozemlja, Trump vztraja pri tezi, da je Grenlandija ključna za strateške interese ZDA v arktični regiji.

Ameriške oborožene sile so minulo soboto izvedle vojaški napad na Venezuelo, med katerim so aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo družino ter jih prepeljale v Združene države Amerike. Maduro se bo danes prvič pojavil pred ameriškim sodiščem, kjer se bo spopadal z obtožbami o sodelovanju v narko-terorizmu in zaroti za uvoz kokaina. Medtem ko je bila v Venezueli za začasno predsednico imenovana Delcy Rodríguez, je ameriški predsednik Donald Trump na tiskovni konferenci na Floridi poskušal upravičiti vojaško posredovanje. Analitiki ocenjujejo, da so glavni motiv za napad bogata nahajališča nafte v Venezueli. Po zavzetju venezuelskega vodstva je Trump svojo ostro retoriko usmeril tudi proti drugim državam. Ponovil je svoje ozemeljske težnje po Grönlandiji in izrekel grožnje Kolumbiji, Kubi ter Iranu. Na Trumpove izjave sta se že odzvali nemška in litovska vlada, ki sta podprli Dansko pri ohranjanju suverenosti nad Grönlandijo. Danska premierka je Združene države Amerike uradno pozvala k prenehanju sovražnih groženj, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo opazuje nadaljnje poteze Washingtona v regiji in širše.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno poudaril, da Združene države Amerike potrebujejo nadzor nad Grenlandijo, kar utemeljuje s kritičnimi interesi nacionalne varnosti. Po njegovih navedbah je strateška lega otoka ključna zaradi povečane prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v regiji, česar Danska po njegovem mnenju ne more več finančno ali varnostno obvladovati sama. Trump je napovedal, da bo o tej temi podrobneje spregovoril v prihodnjih tednih, s čimer nadaljuje svoja prizadevanja za pridobitev tega avtonomnega danskega ozemlja. Poteza odraža njegovo širšo zunanjo politiko, ki temelji na neposrednem uveljavljanju ameriških interesov in krepitvi vojaške prisotnosti na strateških območjih, kjer se krešejo interesi velikih sil. Napovedi o morebitnem prevzemu otoka so v preteklosti že sprožile diplomatska trenja med Washingtonom, Københavnom in Brusljem.

Evropska komisija ni obsodila ponovnih prizadevanj ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem Grenlandije, kljub naraščajočemu mednarodnemu nasprotovanju. Vodja grenlandske vlade je v odzivu na Trumpove izjave poudaril, da je čas za konec "fantazij o aneksiji", medtem ko so evropske zaveznice Danske izpostavile, da morajo o prihodnosti arktičnega otoka odločati njegovi prebivalci sami. Vrh EU se je tako izognil neposredni konfrontaciji z Belo hišo, čeprav Trumpove ambicije v regiji povzročajo precejšnjo politično negotovost. Napetosti so se stopnjevale po tem, ko je Trump ponovil svoje stališče o strateškem pomenu otoka za nacionalno varnost Združenih držav Amerike, kar je neposredno zavrnil København. Diplomatski pritisk se je povečal tudi zaradi drugih geopolitičnih dogodkov, vključno z razmerami v Venezueli, vendar Bruselj ostaja previden pri uradnem komentiranju ozemeljskih ambicij Washingtona. Grenlandija, ki uživa status avtonomnega ozemlja pod dansko krono, ostaja ključna točka v arktični strategiji, kjer se križajo interesi velesil glede naravnih virov in varnostnih vprašanj.

Malezijski premier Datuk Seri Anwar Ibrahim je 29. julija poudaril, da Malezija nikoli ni sprejela agresivnega stališča pri reševanju pomorskih mejnih vprašanj z Indonezijo, vključno z dolgoletnim sporom Ambalat v Celebeškem morju. Malezija se pri reševanju teh vprašanj drži pravnega pristopa in zavrača agresijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno obudil svojo kontroverzno zamisel o nakupu Grenlandije od Kraljevine Danske, pri čemer je kot glavni razlog navedel vprašanja nacionalne varnosti. V izjavah na letalu Air Force One je poudaril, da bi ameriški nadzor nad tem strateškim otokom služil širšim interesom Zahoda, zlasti v luči povečanih dejavnosti Rusije in Kitajske v arktični regiji. Trump je postavil tudi neuraden rok za uresničitev te pobude, ki jo vidi kot ključno za zaščito ameriških meja in strateških poti na severu. Pobuda prihaja v času, ko se Arktika spreminja v geopolitično žarišče, kjer velesile tekmujejo za nadzor nad novimi pomorskimi potmi in naravnimi viri. Čeprav je danska stran v preteklosti že večkrat zavrnila možnost prodaje otoka, Trump vztraja, da je Grenlandija z vidika nacionalne varnosti za Združene države Amerike nujna. Ta poteza ponovno odpira diplomatska vprašanja med Washingtonom in Københavnom, hkrati pa krepi napetosti z Moskvo in Pekingom glede vpliva na severu.

Kitajska vojska in obalna straža sta izvedli patrulje v vodah okoli spornega grebena Scarborough v Južnem kitajskem morju. Patrulje, ki vključujejo pomorske in zračne sile, so del "bojne pripravljenosti" v spornem območju. Obalna straža je okrepila patrulje za izvajanje zakonov na tem območju že od začetka avgusta.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v nedeljo ostro pozvala ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj preneha z izjavami o morebitnem nakupu ali prevzemu Grenlandije. Odziv danske premierke je sledil objavi intervjuja v reviji The Atlantic, v katerem je Trump znova izrazil zanimanje Združenih držav Amerike za ta strateško pomemben arktični otok. Frederiksenova je v svojih izjavah poudarila, da ZDA nimajo nikakršne pravice do aneksije Grenlandije, ki uživa status avtonomnega ozemlja znotraj Kraljevine Danske. Danska vlada je v svojem nastopu odločno zavrnila kakršne koli pogovore o prodaji ozemlja, saj so tamkajšnje oblasti Grenlandijo označile za neločljiv del svoje države, ki ni na prodaj. Diplomatska napetost med državama se je povečala, saj takšne retorične poteze Washingtona v Københavnu vidijo kot nespoštljive do suverenosti danske krone in grenlandske avtonomije. Kljub tesnemu zavezništvu znotraj zveze NATO, vprašanje prihodnosti Arktike ostaja točka trenja v odnosih med državama.

Danska premierka Mette Frederiksen je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu sporočila, naj nemudoma preneha z grožnjami glede prevzema Grenlandije. Odziv danske vlade je sledil novim izjavam nekdanjega predsednika ZDA, ki je v nedavnem intervjuju ponovno izrazil željo po priključitvi tega z rudninami bogatega avtonomnega ozemlja pod dansko krono. Frederiksenova je poudarila, da razprave o ameriškem prevzemu otoka nimajo nobenega smisla in da Združene države Amerike nimajo pravice do priključitve katerega koli dela danskega kraljestva. Spor se je zaostril po objavah sodelavcev Trumpove administracije, ki so ponovno obudile vprašanje strateškega pomena otoka za ameriške interese. Premierka Frederiksen je v uradnem odzivu poudarila suverenost Danske in Grenlandije ter jasno nakazala, da otok ni naprodaj. Diplomatske napetosti med državama se tako stopnjujejo, saj Trumpove ambicije po širitvi ameriškega ozemlja v Arktiko ostajajo nespremenjene kljub prejšnjim zavrnitvam s strani Kobenhavna.

Donald Trump je ponovil svoje zahteve po Grenlandiji, kar je sprožilo ostre odzive v Danski in Skandinaviji. Nordijske države so enotno zavrnile ameriške zahteve, medtem ko je Evropa izrazila podporo Grenlandiji proti Trumpovim grožnjam glede aneksije. Poudarili so, da mora Grenlandija zaradi varnostnih razlogov pripadati ZDA, a so Grenlandci to odločno zavrnili.

Danska, Švedska, Norveška in Finska so ostro zavrnile ponovne zahteve ameriškega predsednika Donalda Trumpa po prevzemu Grenlandije. Trump je v nedeljo zvečer ponovil svojo željo, da bi ta avtonomni teritorij pod dansko krono prešel pod ameriški nadzor, kar je utemeljil z razlogi nacionalne varnosti. Njegove izjave so sprožile takojšen odziv nordijskih zaveznic, ki so poudarile suverenost Danske nad otokom in zavrnile kakršno koli možnost prodaje ali prenosa ozemlja. Ta diplomatski spor se je dodatno zaostril po decembrskem imenovanju guvernerja Louisiane Jeffa Landryja za posebnega odposlanca ZDA za Grenlandijo. Kljub jasnemu nasprotovanju Köbenhavna in Evropske unije Trumpova administracija nadaljuje s prizadevanji za pridobitev strateško pomembnega otoka. Nordijske države so v skupnem nastopu stopile v bran Danski in opozorile, da takšne enostranske ozemeljske ambicije spodkopavajo stabilnost v arktični regiji in kršijo mednarodna pravila. Danska vlada je zaradi teh pritiskov že pred časom okrepila nadzor nad komunikacijami z Washingtonom, da bi preprečila morebitna neposredna pogajanja med ZDA in lokalnimi grenlandskimi oblastmi.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavni vojaški operaciji v Venezueli ponovno obudil svoje ambicije po ameriškem prevzemu Grenlandije, kar je sprožilo nove napetosti z Dansko. Trump je v nedeljo zvečer na krovu letala Air Force One poudaril, da so Združene države Amerike zainteresirane za otok zaradi strateške lege in nacionalne varnosti, hkrati pa je podvomil v sposobnost Danske za upravljanje tega ozemlja. Danska premierka Mette Frederiksen se je na izjave odzvala s pozivom Washingtonu, naj preneha z grožnjami o aneksiji. Sočasno se razmere v Venezueli po zajetju Nicolása Madura ne umirjajo. Trump je opozoril na možnost novega vojaškega posredovanja, če se začasna voditeljica Delcy Rodríguez ne bo podredila ameriškim zahtevam. Venezuelska opozicija pod vodstvom Edmunda Gonzáleza Urrutie je sicer pozdravila Madurov padec, vendar opozarja, da normalizacija države ne bo mogoča, dokler ne bodo izpuščeni vsi politični zaporniki in dokler se v celoti ne spoštuje volja ljudstva z lanskih volitev. Ameriški uradniki so medtem razkrili, da so bili ravno Madurovi posmehljivi nastopi in ples na televiziji v času največjih pritiskov ključni dejavnik, ki je Belo hišo prepričal v nujnost neposredne vojaške akcije.

Donald Trump je ponovil, da ZDA potrebujejo Grenlandijo zaradi nacionalne varnosti, kar je sprožilo ostre odzive. Danska premierka Mette Frederiksen je Trumpa pozvala, naj preneha z grožnjami glede prevzema Grenlandije, medtem ko je grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen Trumpovo retoriko označil za nesprejemljivo in nespoštljivo.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno izrazil prepričanje, da Združene države Amerike za zagotavljanje nacionalne varnosti nujno potrebujejo Grenlandijo. Kot ključna razloga za tovrstne ambicije je navedel povečano grožnjo ruskih in kitajskih ladij v arktični regiji. Trump je ob tem poudaril, da Danska po njegovem mnenju ni sposobna ustrezno poskrbeti za varnost tega avtonomnega ozemlja. Do izjav je prišlo le nekaj ur po tem, ko ga je danska premierka Mette Frederiksen javno pozvala, naj preneha z grožnjami glede otoka. Besedni spor glede največjega otoka na svetu se je zaostril v času povečanih geopolitičnih napetosti, ki so sledile ameriški vojaški operaciji v Venezueli. Trumpova administracija meni, da je strateška lega Grenlandije ključna za ameriško obrambo. Kljub jasnemu nasprotovanju Kopenhagna Trump vztraja pri ideji o priključitvi oziroma nakupu otoka, kar je bila njegova želja že v prvem predsedniškem mandatu.

Izraelski parlamentarci so v simboličnem glasovanju podprli poziv vladi premierja Netanyahua k aneksiji Zahodnega brega. Več kot 70 poslancev je glasovalo za potezo, ki naj bi preprečila uresničitev palestinske države in utrdila varnost Izraela. Palestinska avtonomija je odločno obsodila glasovanje kot resno kršitev mednarodnega prava, pri čemer poslanci izraelskega parlamenta utemeljujejo svoj poziv z "naravno, zgodovinsko in pravno pravico" do ozemlja.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, ponovno usmeril svojo pozornost proti Grenlandiji. Trump je na krovu predsedniškega letala Air Force One poudaril strateški pomen otoka in izrazil zaskrbljenost zaradi vse večje prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v okoliških vodah. Po njegovih besedah so obale Grenlandije 'popolnoma prekrite' z ladjami omenjenih dveh velesil, kar po mnenju Bele hiše ogroža ameriške nacionalne interese. Danska premierka Mette Frederiksen se je na Trumpove izjave odzvala z odločnim nasprotovanjem in ameriškega predsednika pozvala, naj preneha z grožnjami o prevzemu otoka. Danska stran je poudarila, da ZDA nimajo nobene pravice do ozemlja Grenlandije, hkrati pa je izrazila zaskrbljenost nad naraščajočimi ameriškimi vojaškimi ambicijami na Arktiki. Kritiki Trumpovo zunanjo politiko, ki vključuje aretacijo tujih voditeljev in ozemeljske pretenzije, označujejo za kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov, medtem ko Kitajska zahteva takojšnjo izpustitev Madura.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno poudaril strateški pomen Grenlandije za nacionalno varnost Združenih držav Amerike in potrdil svoje ambicije po pridobitvi tega avtonomnega ozemlja. V pogovoru za revijo The Atlantic je Trump izpostavil naraščajočo prisotnost Rusije in Kitajske na otoku kot ključni razlog za potrebo po ameriškem nadzoru. Pri tem je namignil, da Venezuela morda ni bila zadnja država, kjer so ZDA intervenirale, kar kaže na agresivnejšo zunanjepolitično doktrino njegove administracije. Napovedi o morebitni priključitvi so sprožile oster odpor v Köbenhavnu in Nuuku. Danska premierka Mette Frederiksen je Trumpove izjave označila za nespoštljive in poudarila, da ZDA nimajo nobene pravice do ozemlja, ki je pod dansko krono. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je pridružil kritikam in poudaril, da so Trumpove objave na družbenih omrežjih, ki prikazujejo otok z ameriško zastavo, povsem neprimerne, čeprav je hkrati miril domačo javnost, da strah pred dejansko aneksijo ni potreben.