Ameriška ambasada v Bangkoku je izdala varnostno opozorilo za ameriške državljane v bližini meje med Tajsko in Kambodžo, s priporočilom previdnosti in upoštevanja navodil tajskih varnostnih organov. Vietnam je izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočih napetosti na območju in pozval Tajsko in Kambodžo k zadržanosti ter izogibanju uporabi sile.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo ponovno poudaril svojo namero, da Združene države Amerike prevzamejo nadzor nad Grenlandijo, pri čemer ni izključil možnosti uporabe vojaške sile. V pogovoru za medije Trump ni želel neposredno komentirati morebitnega vojaškega posredovanja, je pa napovedal, da bo v primeru neuspešnih pogajanj o nakupu oziroma najemu otoka zagotovo uvedel 100-odstotne carine na uvoz iz osmih evropskih držav. Ukrep bi najbolj prizadel Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Nizozemsko in Finsko, zlasti njihovo avtomobilsko, farmacevtsko in luksuzno industrijo. Danska se je na stopnjevanje napetosti odzvala z napotitvijo dodatnih vojaških sil in opreme na otok, v prestolnico Nuuk pa je poslala poveljnika kopenske vojske. Kljub uradnim grožnjam nekateri nekdanji Trumpovi svetovalci menijo, da gre za predsednikovo taktično potezo v širših pogajanjih z evropskimi zaveznicami. Medtem so se pojavila poročila, da naj bi Washington pripravljal predlog za 99-letni zakup otoka po vzoru Portorika, s čimer bi ZDA pridobile dejanski nadzor brez formalne priključitve. Evropski voditelji so ogorčeni nad Trumpovimi metodami, ki jih opisujejo kot preseganje vseh diplomatskih meja. Evropska unija naj bi v odgovor že pripravila seznam povračilnih ukrepov v vrednosti 93 milijard evrov. Lokalno prebivalstvo na Grenlandiji je medtem izrazilo protest s prodajo simboličnih rdečih kapic z napisi proti ameriški nadvladi, kar kaže na močan odpor do kakršne koli spremembe suverenosti otoka. Poznavalci trgov poudarjajo, da bi uresničitev Trumpovih groženj lahko povzročila pretrese na finančnih trgih in ponovno spodbudila trende umikanja investicij iz ZDA.

Malezijski premier Datuk Seri Anwar Ibrahim je 29. julija poudaril, da Malezija nikoli ni sprejela agresivnega stališča pri reševanju pomorskih mejnih vprašanj z Indonezijo, vključno z dolgoletnim sporom Ambalat v Celebeškem morju. Malezija se pri reševanju teh vprašanj drži pravnega pristopa in zavrača agresijo.

Republikanski kongresnik iz Nebraske Don Bacon je ostro kritiziral ravnanje predsednika Donalda Trumpa v povezavi z njegovimi prizadevanji za nakup Grenlandije. Bacon je Trumpovo pismo, naslovljeno na norveškega premierja Jonasa Gahra Støreja, v katerem predsednik podrobno pojasnjuje svojo pobudo za ameriški nakup tega avtonomnega danskega ozemlja, označil za izjemno sramotno ravnanje. Kritika je bila objavljena na družbenem omrežju X, kjer je Bacon delil poročilo časnika New York Times o vsebini pisma. Kongresnik, ki velja za zmernejšega člana republikanske stranke, se je s tem distanciral od nenavadne diplomatske pobude bele hiše, ki je v mednarodni skupnosti sprožila nemalo začudenja in diplomatskih trenj. Odnosi med Združenimi državami Amerike in nordijskimi državami so se zaradi ponovnega odpiranja vprašanja suverenosti nad Grenlandijo znašli pod drobnogledom. Medtem ko Trump vztraja pri strateškem pomenu otoka za ameriške interese, kritiki znotraj njegove lastne stranke opozarjajo na neprimernost takšnih pritiskov na tesne zaveznice v okviru zveze NATO.

Kitajska vojska in obalna straža sta izvedli patrulje v vodah okoli spornega grebena Scarborough v Južnem kitajskem morju. Patrulje, ki vključujejo pomorske in zračne sile, so del "bojne pripravljenosti" v spornem območju. Obalna straža je okrepila patrulje za izvajanje zakonov na tem območju že od začetka avgusta.

Izraelski parlamentarci so v simboličnem glasovanju podprli poziv vladi premierja Netanyahua k aneksiji Zahodnega brega. Več kot 70 poslancev je glasovalo za potezo, ki naj bi preprečila uresničitev palestinske države in utrdila varnost Izraela. Palestinska avtonomija je odločno obsodila glasovanje kot resno kršitev mednarodnega prava, pri čemer poslanci izraelskega parlamenta utemeljujejo svoj poziv z "naravno, zgodovinsko in pravno pravico" do ozemlja.

Izraelski parlament, Kneset, je podprl resolucijo, ki vlado poziva k pripojitvi Zahodnega brega reke Jordan. Novico sta poročala portala Ynet in Israel National News 23. julija 2025, pri čemer je resolucijo podprl 71-članski poslanski zbor.

Tailandija in Kambodža sta si izmenjali strele ob svoji sporni meji, kar je posledica večtedenskih napetosti. Incident naj bi potekal v severovzhodni provinci Surin, pri čemer naj bi bili ranjeni trije civilisti. Obe strani se obtožujeta začetka streljanja. Napetosti med državama niso nove, saj že desetletja potekajo ozemeljski spori, ki so se v zadnjem času ponovno okrepili, zlasti v luči politične krize na Tajskem.

Ameriški predsednik Donald Trump je norveškemu premierju Jonasu Gahru Støreju poslal pismo, v katerem je izrazil ogorčenje, ker mu norveški odbor ni podelil Nobelove nagrade za mir. V uradnem dopisu je Trump zapisal, da se zaradi domnevne krivice ne čuti več dolžnega razmišljati zgolj o miru, kar so mednarodni analitiki in evropski uradniki ocenili kot neposredno grožnjo stabilnosti. V pismu je predsednik ZDA ponovil svoje težnje po priključitvi Grenlandije, pri čemer je izpodbijal dansko lastništvo nad otokom in trdil, da Danska ozemlja ne more zaščititi pred Rusijo in Kitajsko. Odzivi iz Evrope so bili ostri in polni posmeha, saj so se na spletu pojavili memi, ki pismo prikazujejo kot otroško risbo, napisano z voščenkami. Alain Berset, generalni sekretar Sveta Evrope, je v uvodniku za New York Times opozoril, da Trumpovo razmišljanje odraža hladnovojno miselnost in resno ogroža suverenost držav ter demokratično voljo grenlandskega ljudstva. Kljub temu da je Trump prejšnji teden od venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado prejel njeno Nobelovo nagrado, je odbor poudaril, da priznanja ni mogoče prenašati na druge osebe. Znotraj Združenih držav Amerike so dogodki sprožili razprave o predsednikovem mentalnem zdravju. Nekateri politični analitiki in nasprotniki v republikanski stranki so pozvali k uporabi 25. amandmaja k ameriški ustavi, ki omogoča odstavitve predsednika, če ta ni sposoben opravljati svojih dolžnosti. Trump je hkrati na družbenih omrežjih napadel demokratsko poslanko Ilhan Omar in zahteval njeno zaprtje ali izgon, kar še dodatno stopnjuje notranjepolitične napetosti v državi tik pred ključnimi mednarodnimi pogajanji.

Armenija se je odzvala na nedavne izjave azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva, ki je ponovno izpostavil zahteve glede tako imenovanega »koridorja Zangezur« in podal nove izjave v zvezi z mirovnim procesom med Armenijo in Azerbajdžanom. Govorec armenskega premierja Nikola Pašinjana je komentiral te dogodke. Medtem je azerbajdžanski predsednik Alijev, ob naraščanju napetosti med Azerbajdžanom in Rusijo ter ob vedno bolj zapletenih razmerah na Južnem Kavkazu, na medijskem forumu posredoval sporočilo Ukrajini, v katerem je poudaril, da »nikoli ne bo sprejel okupacije«.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je opravil sporen obisk turško okupiranega severnega dela Cipra. Med obiskom je Erdoğan odprl projekte, ki jih financira Turčija, in se srečal s predsednikom samooklicane Turške republike Severni Ciper, Ersinom Tatarjem. Obisk sovpada z 51. obletnico turške invazije na Ciper, kar je bil še dodaten razlog za ogorčenje in označitev obiska kot provokativnega s strani nekaterih medijev.

Kitajska vojska je sporočila, da je izvajala redne patrulje v Južnokitajskem morju in opozorila Filipine pred provokacijami ter zanašanjem na tuje partnerje, potem ko se je Manila pridružila skupnim vojaškim vajam z ZDA in Japonsko. Napetosti v Južnokitajskem morju se zaostrujejo.

Tailandija in Kambodža sta se zapletli v najhujše obmejne spopade v zadnjih 15 letih, pri čemer je bilo ubitih več deset ljudi. Tajska vojska je obstreljevala vojaške cilje v Kambodži in poročala o smrti desetih ljudi na svojem ozemlju zaradi streljanja iz sosednje države. Napetosti so narasle po eksploziji mine, kar je vodilo v letalske napade, smrtne žrtve in hudo diplomatsko krizo. Tailandija je zaradi spopadov evakuirala več kot 100.000 civilistov. Konflikt izhaja iz zgodovinskega spora glede meje med državama.

Beli hiši je sporočila, da je Iran zaustavil 800 usmrtitev protestnikov, ki so bile načrtovane. Vodja Cie se je srečal s predsednico Venezuele Delsy Rodriguez v Caracasu, z namenom izboljšanja bilateralnih odnosov. Kremelj je sporočil, da ZDA še niso odgovorile na Putinov predlog o podaljšanju sporazuma o jedrskem orožju.

Neimenovana, a domnevno vplivna poslanka ukrajinske vrhovne rade je v pogovoru z dopisnikom nemškega medija Die Welt Steffenom Schwarzkopfom izjavila, da bi moral Kijev sprejeti boleč kompromis in se odpovedati Donbasu za končanje spopadov. Po besedah novinarja takšno stališče odraža mnenje večjega števila parlamentarcev in državljanov, ki pa si ga zaradi prevladujočega vzdušja strahu v javnosti ne upajo izraziti. Poročilo navaja, da so nekateri ukrajinski politiki v zasebnih krogih pripravljeni razpravljati o umiku vojske z administrativnih meja regij Doneck in Lugansk. Schwarzkopf poudarja, da gre za pomemben premik v retoriki, čeprav uradni Kijev še naprej vztraja pri popolni povrnitvi ozemeljske celovitosti države. Omenjena izjava prihaja v času povečanega pritiska na fronti in razprav o morebitnih mirovnih pogajanjih. Ruska stran je prek tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova ponovila svoje zahteve, da se morajo ukrajinske sile v celoti umakniti z območij, ki jih Rusija šteje za svoje. Moskva poudarja, da je dokončno prenehanje sovražnosti mogoče le pod njihovimi pogoji, kar postavlja ukrajinsko politiko pred težko dilemo med nadaljevanjem vojne in izgubo ozemlja.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izjavil, da sta z Ukrajino zelo blizu dogovoru o končanju vojne. Zelenski je med pogovori s Trumpom omenil možnost dolgoročnih ameriških varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi trajale od 15 do 50 let.

Ob meji med Tajsko in Kambodžo so izbruhnili siloviti spopadi, v katerih je umrlo najmanj 12 ljudi, več deset pa je bilo ranjenih. Boji, vključno s topniškim obstreljevanjem in zračnimi napadi, so izbruhnili 24. julija zaradi spora glede stoletje starega obmejnega območja. Obe strani obtožujeta druga drugo za eskalacijo napetosti.

Avstralija, Kanada in Filipini so izvedli skupne zračne obrambne vaje v spornem območju Južnega kitajskega morja, kjer Kitajska izvaja pritisk na filipinske ladje in letala. Vaje so potekale blizu spornega otoka Second Thomas Shoal. Hkrati so Filipini opozorili Kitajsko, da bo vsak poskus vkrcanja ali vleke filipinske vojaške ladje, ki je nasedla na tem območju, predstavljal prestop 'rdeče črte'. Opozorilo sledi zaznavanju povečane kitajske pomorske aktivnosti okoli spornega območja.

V Kambodži so se odvijali dogodki, ki so zaznamovali napetosti s sosednjo Tajsko, medtem ko so potekale priprave na mednarodno srečanje o ženskah. Tajska je izvedla vojaške vaje za evakuacijo prebivalstva v štirih okrožjih ob meji s Kambodžo, kar je povzročilo zaskrbljenost in obsodbe s strani kambodžanske skupnosti v tujini. Slednja je protestirala proti tajskemu vdoru v kambodžansko ozemlje in kršitvam sporazumov o prekinitvi ognja. Poleg tega je bilo preloženo srečanje med policijama Kambodže in Tajske o čezmejnem kriminalu na zahtevo tajske strani. Hkrati se je delegacija kambodžanskega parlamenta odpravila v Peking na srečanje svetovnih voditeljev o ženskah, kar kaže na prizadevanja Kambodže na področju enakosti spolov.

Tajska in Kambodža sta se spopadli na sporni meji, kar je povzročilo najmanj 12 smrtnih žrtev in na desetine ranjenih. Napetosti so se povečale po mesecih naraščajočih trenj, ki so eskalirale v izmenjavo topniškega ognja, po nekaterih poročilih pa naj bi bil povod nedavni pogovor med nekdanjima voditeljema držav, ki je ponovno obudil ozemeljske spore, ki segajo več kot stoletje nazaj.